12. marec 2016

Se je Jezus res samo delal Boga?

"Kdo izmed vas mi more dokazati greh? Če govorim resnico, zakaj mi ne verjamete? 47 Kdor je iz Boga, posluša Božje besede. Vi jih zato ne poslušate, ker niste iz Boga."
48 Judje so odgovorili in mu rekli: "Ali ne govorimo prav, da si Samarijan in da imaš demona?" 49 Jezus je odvrnil: "Jaz nimam demona, ampak častim svojega Očeta, vi pa me sramotite. 50 Jaz ne iščem svoje slave; je pa nekdo, ki jo išče in sodi. 51 Resnično, resnično, povem vam: Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo videl smrti." 52 Judje so mu torej rekli: "Zdaj smo spoznali, da imaš demona. Abraham je umrl in preroki so pomrli; ti pa praviš: 'Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo okusil smrti.' 53 Si mar ti večji kot naš oče Abraham, ki je umrl? In tudi preroki so pomrli. Koga se delaš?" 54 Jezus je odgovoril: "Če jaz poveličujem sebe, moja slava ni nič. Moj Oče je, ki me poveličuje, on, o katerem vi pravite: 'Naš Bog je.' 55 Toda vi ga ne poznate, jaz pa ga poznam, in ko bi rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnivec, podoben vam, toda poznam ga in se držim njegove besede. 56 Vaš oče Abraham se je vzradostil, da bo videl moj dan; in videl ga je in se razveselil." 57 Judje so mu tedaj rekli: "Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?" 58 Jezus jim je dejal: "Resnično, resnično, povem vam: Preden se je Abraham rodil, jaz sem." 59 Tedaj so pograbili kamenje, da bi ga vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja.     (Jn 8,46-53)

Jezusovi dialogi z Judi so znali biti zelo mučni. Mislili so si namreč: "Le kdo je ta, ki se dela Boga?" Višek provokacije se je namreč zgodil, ko jim je rekel: "Resnično, resnično povem vam: Preden se je Abraham rodil jaz sem." Ta  JAZ SEM so poslušalci pravilno prepoznali kot Božje ime, ki se v hebrejščini glasi Jahve, pomeni pa JAZ SEM (KI SEM).  To je bil razlog, da so zgrabili kamne, da bi jih vrgli v Jezusa. Judje so imeli tako religiozno oprane možgane, da niso mogli videti ničesar izven svojega religijskega zaboja, v katerem so se nahajali.  Kasnejša talmudska literatura zato govori o Jezusu vse najslabše. Izjava, da ima demona in da je s pomočjo demonov delal znamenja in zavajal ljudstvo v odpadništvo, se ponavlja v talmudski literaturi (Babilonski Talmud, Sanhedrin 43a).

Toda omenjena druščina ni bila edina, ki ni verovala v Jezusa. Mohamedovi nasledovalci smatrajo Jezusa za preroka, zanikajo pa njegovo božanskost. Mnogi posvetni ljudje ga imajo  za modrega človeka ter velikega učitelja in nič več. Tovrstno pokroviteljsko frazarjenje o preroku, modrem učitelju in podobno je v jasnem nasprotju s tistim, kar je Jezus govoril o sebi. Clive S. Lewis zato pravi s tem v zvezi:
"Pripravljen sem sprejeti Jezusa kot velikega nravstvenega učitelja, ne sprejemam pa njegove trditve, da je Bog" - prav to je tisto, česar ne bi smeli reči. Človek, ki je bil samo človek in je govoril reči, kakršne je govoril Jezus, namreč še malo ne bi bil velik učitelj, bil bi bodisi norec - kakor je norec kdo, ki trdi, da je skrknjeno jajce - ali pa sam peklenšček. Odločiti se torej morate. Ali je bil ta človek - in še vedno je - božji Sin ali pa norec, če ne še kaj hujšega. Lahko ga bodisi utišate, češ da ni pri pravi, pljuvate predenj ali ga ubijete kot demona - ali pa padete k njegovim nogam in ga imenujete Gospod Bog. Nikar pa nam ne solite pameti s svojim 'velikim učiteljem' in podobnimi neslanostmi. Ni nam zapustil te uganke. tega ni nameraval." *
Z Lewisovega stališča so imeli celo Judje, ki so našemu Gospodu nasprotovali, po svoje  bolj prav, kot tisti, ki so ga zvedli na nekakšnega dobrega človeka. Jezusova beseda je bila preveč radikalna, da bi nam dopuščala kaj takega: "Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo videl smrti." (Jn 9,51b) Mojzes in ostali preroki so govorili na način: "Tako govori GOSPOD..." Jezus pravi: "Moja beseda..." Kdor veruje vanj, je tisti, ki posluša Božje besede. On je učil kakor nekdo, ki ima oblast, in ne, kakor pismouki (cf. Mt 7,29). Pismouki so se sklicevali na svoje predhodnike in na preroke, zlasti Mojzesa. Jezus je govoril iz svojega, kot tisti, ki ima Božjo avtoriteto. To je bil za Jude problem! To je bil tudi razlog, da so ga malo pozneje predali v smrt. Toda z vsem tem, so se izpolnile  prerokbe, zapisane v Pismih (cf. Mt 26,54. Lk 24,26.27).

Jezus Kristus je utelešeni Božji Sin, ki je prišel na svet odrešit grešnike. Živel je popolno in brezgrešno življenje, bil na montiranem sodnem procesu obsojen na sramotno smrt na križu in plačal za greh sveta. Vstal je od mrtvih, kar je jamstvo, da je resnični Mesija, in da lahko po njem vsak, ki vanj veruje, prejme popolno odpuščanje vseh svojih grehov.

Ali veruješ to? 



*Zgodovina krščanstva (Ljubljana, Ognjišče - DZS 1992) S. 622.


Ni komentarjev: