03. april 2016

Izza zaklenjenih vrat

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: "Mir vam bodi!" 20 In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. 21 Tedaj jim je Jezus spet rekel: "Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam." 22 In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: "Prejmite Svetega Duha! 23 Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani."   (Jn 20,19-23) 

Zgornji odlomek iz Janezovega evangelija nam opisuje dogodek, ki se je zgodil na dan Jezusovega vstajenja. Učenci so bili prestrašeni, zato so se skrivali za zaprtimi vrati, čakajoč, da  se poleže bes tistih, ki so izročili njihovega Učitelja v smrt. Evangelist ni uporabil izraza apostoli, ampak učenci. Iz tega lahko sklepamo, da niso bili prisotni le deseteri (Tomaž je bil ravno tedaj odsoten), ampak tudi nekateri drugi, morda tudi Marija (cf. Apd 1,14).

Ko so bili tako lepo zbrani, se je med njimi naenkrat pojavil Jezus. Glede na to, da se s svojim ravnanjem niso ne vem kako  dokazali, bi jih lahko okaral, on pa jim je rekel: "Mir vam bodi!" ter jim pokazal roke in stran. Ni bil kak duh, ampak pravi Jezus v telesu (cf. Lk 24,39). On, ki so ga učenci zapustili, jim je zdaj naročil, naj ga oznanjajo po svetu, a ne le njega, temveč odpuščanje grehov, ki prihaja po njem! 

Ob tej priložnosti jim je dal Svetega Duha, dar, ki je bistven pri oznanjevanju evangelija. Zaenkrat je šlo predpodobo tistega, kar se je zgodilo pozneje na binkošti, ko se je Sveti Duh v polnosti razlil nad apostole. 

Na koncu našega besedila je izrek, ki ga nekateri razlagajo v smislu, da imajo cerkev in njeni služitelji posebno pooblastilo odpuščati grehe: "Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani."  (Jn 20,23)  Besedni zvezi "so jim odpuščeni" in "so jim zadržani" sta v originalu zapisani v perfektu ali dovršnem pretekliku. Dovršni preteklik je čas, pri katerem je bilo neko dejanje dovršeno v preteklosti, in ima posledice za sedanjost. Pri oznanjevanju evangelija so grehi tistih, ki verujejo, odpuščeni, tistih, ki ne verujejo, pa so zadržani. Tiste, ki verujejo, je Bog pred stvarjenjem sveta izvolil v Kristusu in jih vnaprej določil za posinovljenje (cf. Ef 1,4.5). 

Vsebino evangelija pa je Jezus ob neki priložnosti na kratko povzel z besedami: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16)

Ali veruješ? 

Ni komentarjev: