26. junij 2016

Vrzite mreže


Ko je množica pritiskala nanj in poslušala Božjo besedo, on pa je stal ob Genezareškem jezeru, 2 je zagledal dva čolna pri bregu; ribiči so pravkar stopili iz njiju in izpirali mreže. 3 Stopil je v enega izmed čolnov, bil je Simonov, in Simona prosil, naj odrine malo od kraja. Sédel je in učil množico iz čolna. 4 Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: "Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!" 5 Simon mu je odgovoril: "Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže." 6 In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati. 7 Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se začela potapljati. 8 Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: "Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!" 9 Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim, 10 prav tako pa tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova družabnika. Tedaj je Jezus rekel Simonu: "Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi." 11 In ko so potegnili čolna na kopno, so pustili vse in šli za njim.    (Lk 5,1-11)

Kjerkoli se je pojavil Jezus, se je okrog njega zbrala množica, da bi ga poslušala. Ko se je na začetku svojega oznanjevalskega poslanstva pojavil ob Genezareškem jezeru, ni bilo nič drugače. Ker je zbrana množica  pritiskala nanj, je stopil v enega od dveh čolnov, ki so ju zapustili ribiči in ga uporabil kot plavajočo prižnico, da je lažje govoril ljudem. 

Ko jih je nehal učiti, se je obrnil k Simonu (Petru), ki je bil ki je bil lastnik čolna, v katerem je sedel Jezus in mu rekel, naj odrine na globoko in naj ribiči vržejo  mreže za lov. Zahteva je bila s strokovnega vidika popolnoma nelogična. Simon, kot izkušen ribič, je bil najbrž prepričan, da če so  vso noč lovili brez uspeha, bodo podnevi, ko se ribe pomaknejo globlje, ulovili še manj. Toda Simon je kljub vsemu rekel: "Na tvojo besedo bom vrgel mreže." (Lk 5,5b)  Sledil je fantastičen ulov.

Kaj je Simona prepričalo, da se je lotil dela, ki je bilo videti neizvedljivo? Zagotovo je bila to vera, ki je ni proizvedel sam, ampak mu jo je vdihnil Bog, medtem ko je Simon izpiral mreže in z enim ali obema ušesoma poslušal Jezusa. To najbrž še ni bila neka močna vera, trdna kakor skala, ampak prej v slogu: "Velja poskusiti, škoditi ne more." Ta vera, ki so jo ribiči potrdili s tem, da so vrgli mreže, je rodila bogat sad. Ob tem je bilo Simonu nemudoma popolnoma jasno, da nima opravka s komerkoli, ampak s človekom prav posebne vrste, a ne le s človekom, kajti ob osebnem srečanju z Jezusom je izpovedal svoj greh:  "Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!" (Lk 5,8b)  Jezus Kristus je pravi Bog in pravi človek. Srečanje z Jezusom nikogar ne pusti ravnodušnega: nekatere odpre, druge zakrkne. Jezus je Simona pomiril in mu rekel: "Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi." (Ibid. v. 10) Jezus je imel za Simona in njegove tovariše poseben načrt. To majhno skupino nepomembnih ljudi je začel pripravljati na oznanjevanje Božjega kraljestva. 

Verovati ne pomeni le verjeti, ampak verjeti in v tem smislu delovati. Zato pravi apostol Jakob, da je vera brez del mrtva (cf. Jk 2,26).  Iz besedila je razvidno, da Simon ni bil čisto prepričan, da bo imelo metanje mrež kakršen koli učinek, toda vseeno je poskusil in njegovo delovanje je rodilo sad.  Jezus je umrl za naše grehe in bil obujen zaradi našega opravičenja (cf. Rim 4,25).  Kdor vanj veruje, se mu ta vera šteje v pravičnost (cf. Rim 4,5), kajti "Bog je [...] svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16)

Od apostolskih časov naprej Kristusova cerkev sledi njegovemu naročilu ter meče mreže in zbira ljudi za Božje kraljestvo. Metanje mrež ne pomeni nasilnega "spreobračanja", kateremu smo mu bili skozi zgodovino prevečkrat priča, in ki ni nobeno spreobračanje. Metanje mrež pomeni oznanjati evangelij, v katerem je "Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje". (cf. Rim 1,16) Bog potem deluje v vsakem človeku skladno s svojim načrtom. Peter se je ob živem Kristusu takoj zavedel svoje grešnosti in se po delovanju Božje milosti spreobrnil.

Kadar in kjer  namreč Bog deluje, tedaj in tam  resnično deluje!

Ni komentarjev: