28/02/2016

Neodpustljiv greh


Nekaj dni nazaj sem si na Youtubu ogledal posnetek neke angleške pogovorne oddaje, v kateri so govorili o neodpustljivem grehu. Psiholog in psihoterapevt Kevin Friery, sicer ateist in "neprakticirajoč katoličan", je  označil bogokletstvo kot tak greh. Pa je imel prav? Pravzaprav je in ni. Jezus pravi v evangeliju po Luku:  "Vsakemu, ki izgovori besedo zoper Sina človekovega, bo odpuščeno; tistemu pa, kdor izgovori kletev zoper Svetega Duha, ne bo odpuščeno." (Lk 12,10) Obstaja torej kletev, ki ne bo odpuščena. To je kletev, oziroma greh zoper Svetega Duha. Ta misel se ponavlja v vseh treh sinoptikih, a jo je Luka postavil izven  konteksta, v katerem jo najdemo pri Mateju in Marku

Vse skupaj se začne tako, da je Jezus ozdravil nekega obsedenega človeka, ki je bil slep in nem (cf. Mt 12,22. Lk 11,14). Jezusovi sorodniki, ki so prišli na tisto mesto, so hoteli Jezusa na silo odpeljati stran, češ da ni priseben (cf. Mr 3,21). Še bolj strupeni so bili pismouki iz Jeruzalema, ki so dejali, da Jezus izganja demone s pomočjo Bélcebuba, poglavarja demonov (cf. Mt 12,24.  Mr 3,22.  Lk 11,15.) Tu je torej bistvo problema, o čemer govorita tudi Matej in Marko, slednji povsem eksplicitno: 
"Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli.  Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil." To je povedal, ker so govorili: "Nečisti duh ga je obsedel." (Mr 3,28-30)
To, da naj bi Jezus delal čudeže s pomočjo magije, najdemo tudi v Babilonskem Talmudu in sicer v spisu Sanhedrin 43a.  Neodpustljiv greh, oziroma kletev zoper Svetega Duha, storijo tisti, ki  moč Svetega Duha, s katero je deloval Jezus, oklevetajo kot demonsko silo. 

26/02/2016

Ideologija spola


Zadnje čase se velikokrat spomnim Pavlovih besed: "Domišljali so si, da so modri, pa so ponoreli." (Rim 1,22a) Enako se mi je zgodilo danes, po branju tega članka v Časniku. 

V današnjem času je modno trditi, da je spol samo družbeni konstrukt, oziroma, da spol v resnici ne obstaja.  Toda tisti, ki  pravijo, da spol ne obstaja, se po drugi strani zavzemajo za ženske kvote v raznih oblastnih in drugih organih.

Zdaj pa uporabimo kanček logike:  če spol ne obstaja, potem tudi ženske ne obstajajo; če pa ne obstajajo ženske, potem tudi ženske kvote ne obstajajo. 

Tako ti destruktivisti  podirajo svojo lastno teorijo, oziroma ideologijo, ne da bi se tega zavedali... 




25/02/2016

Zakaj je Martyn Lloyd-Jones postal pridigar


"Bolj so me začeli zanimati ljudje, kot njihove bolezni," je odgovoril dr. Martyn Lloyd-Jones (*1899+1981), ko so ga vprašali, zakaj je opustil zdravniški poklic in postal pridigar. 


24/02/2016

Slavoj Žižek o kalvinizmu



Zanimivo, Slavoj Žižek pravi, da je kalvinizem krščanstvo v najčistejši obliki. Video traja približno 15 minut. To niti ni tako daleč od tistega, kar sam mislim o kalvinizmu, namreč, da kalvinizem pravzaprav ne obstaja, obstaja le evangelij, ki mu nekateri pravijo kalvinizem.  


23/02/2016

Četrti temelj reformacijske dediščine na Slovenskem


Četrti temelj reformacijske dediščine je resno pojmovanje besede ter njenega pomena in smisla. Trubarjeva velika iniciativa je bila poskus zasutja prepada med reformatorji na Nemškem in v Švici. Zato je ob njihovih sporih o celoviti ali le duhovni prisotnosti Kristusovega telesa v zakramentu evharistije menil, da je skrivnost vere zares skrivnost in o njej ni mogoče reči nič drugega kot to. Če bi bilo kar koli znanega, bi rabili drugo besedo. Prav tako se ni šalil, ko je leta 1555 v svojem drugem Katekizmu pisalo »slovenski deželi« in to oznako nemudoma razložil tudi svojemu korespondentu Heinrichu Bullingerju kot zaobsegajočo prostor, v katerem je pred begom na Nemško pridigal 17 let. Šlo je za ozemlje, ki ni bilo omejeno s tedanjimi političnimi mejami, ne Trsta, ne Kranjske in ne Štajerske. In, seveda, niti malo neresnosti ni tam, kjer govori, kako »mi, Slovenci« čemu pravimo, pa čeprav nas danes neuki ljudje, ki so si za življenjski cilj izbrali potrditev bridko stvarne ugotovitve Žarka Petana, da je znanje moč, neznanje pa premoč, prepričujejo, kako se nikoli ni označil za enega od nas. Se je. Nedvoumno. Dokler se bale stotakov iz javnih virov valijo v črne kuhinje falsifikatorjev zgodovine in dokler v šolah in drugod ne pripovedujejo le tistega, kar drži in kar je zato vedno ne samo primerno, temveč tudi potrebno izreči, mora vsakdo sam neutrudno ločevati razkrivajoče besede od zavajajočih. Tu se ni mogoče zadovoljiti z nobenimi približki, kajti Trubar svari pred zlom, ki je zmerom vseobsežno: »[G]di [hudič] to glavo mora noter perpraviti, tukaj on ž nega celim životom noter uleze].]« Odkar velja, da pametnejši popusti, na svetu vladajo najvztrajnejši. Takšen pa dejansko mora biti vsak, ki noče biti prevaran. Nihče ni prevelik, da bi kateri koli problem lahko štel za preneznaten. Nihče ni tako neznaten, da bi ga kateri koli resen problem obšel.

Iz govora ddr. Igorja Grdina na osrednji proslavi dneva reformacije
v Celju, 30. 10. 2015 

Vir: Lubi Slovenci, letnik 2015, štev. 20, s. 9.


21/02/2016

Odrešenik za vse narode


Jezus je odšel od tam in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. 22 In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: "Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni." 23 Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: "Odpravi jo, ker vpije za nami." 24 Odgovoril je in dejal: "Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše." 25 Prišla je, padla predenj in rekla: "Gospod, pomagaj mi!" 26 Odgovoril ji je in dejal: "Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom." 27 Ona pa je rekla: "Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev." 28 Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: "O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!" In njena hči je ozdravela tisto uro.  (Mt 15,21-28)

Ob zgoraj navedeni priložnosti je Jezus zapustil Galilejo in odšel proti severu v feničanske predele, kjer so  veliko večina prebivalstva sestavljali pogani. Tudi kánaanska žena je bila poganka, ki pa je očitno nekaj vedela o judovstvu in Jezusu.

Naš Gospod se najprej ni zmenil zanjo. Toda ženska je bila vztrajna, tako da so se njegovi učenci naveličali njenega moledovanja. Jezus je bil na začetku do nje dokaj osoren, toda žena se ni vdala. Njena vera sicer ni bila popolna, bila pa je močna in neomajna. Na koncu se ji je zgodilo po njeni veri: njena hči je ozdravela.

Jezus je v času svoje zemeljske službe deloval pretežno med judovskim ljudstvom. Vsa  posamezna srečanja s predstavniki poganskih narodov pa pomenijo nekakšno anticipacijo vélikemu poslanstvu njegove cerkve, glede katerega pravi v svojem naročilu apostolom:  "Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal!" (Mt 28,19.20a)  S tem je povedal, da je Božja milost namenjena posameznim ljudem iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov (cf. Raz 7,9).

Novozavezno Božje ljudstvo ni neko biološko ljudstvo, sicer pa tudi Izrael ni bil to stoodstotno. Evangelij je namenjen vsem narodom, saj pravi naš Gospod: "In ta evangelij kraljestva bo oznanjen po vsem svetu v pričevanje vsem narodom." (Mt 24,14a) Jezusovo oznanilo je za tiste, ki verujejo, dobra novica, nič kaj dobra pa ni za tistega, ki ne veruje: "Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina."  (Jn 3,17.18)

Jezus Kristus, učlovečeni Božji Sin je na zemlji živel popolno in brezgrešno življenje, za naše grehe je pretrpel sramotno smrt na križu in bil tretji dan obujen od mrtvih. On je Jagnje Božje ki odvzema greh sveta in Odrešenik za vse narode. V njegovem imenu so vsakomur, ki veruje, odpuščeni grehi (cf. Apd 10,43).


17/02/2016

O omejevenju svobode govora

To, kar vidite zgoraj, je prevod in priredba sličice, ki sem jo našel na internetu, njeno sporočilo pa je danes nadvse aktualno. Smo v času, ko vladajoči od nas pričakujejo, da se izražamo v jeziku politične korektnosti. Še več, v igri je zakon, s katerim kanijo samozvani strpneži zatreti svobodo govora. Tisti, ki smo preživeli več kot pol svojega življenjskega veka v socializmu, vemo, kako gredo te stvari. Česar ljudje niso mogli in smeli javno izraziti, so si povedali skozi politične vice. Običajni uvod v tak vic se je lahko glasil takole: "A veš, jaz poznam en vic za tri kile čokolade," ali bolj neposredno: "A veš, jaz poznam en vic za tri leta aresta."  Več ko je bilo  zagroženih kil čokolade, oziroma let zapora,bolj zanimiv je bil za javnost tak vic in bolj hitro je šel naprej v promet. Seveda so bili kilogrami čokolade, oziroma leta, precej poljubno zastavljeni, da so na ta način pritegnili večjo pozornost in bolje dosegli svoj cilj. 

Kdor torej misli, da bo s cenzuro kaj dosegel, naj se spomni tele biblijske prigode: "Žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja." (1Mz 3,6) Če kdo tega ne razume, naj mu razložim na kratko: prepovedan sad je najslajši. Taka je pač človeška narava. Problem se ne bo rešil z zakoni in prepovedmi, ampak bo šel v ilegalo. Tam se bo šele razbohotil, podobno kot so se politični vici v socialistični Jugoslaviji. Glede na  zmožnosti  sodobnih komunikacijskih sredstev se bo še bolj kot tedaj. 


Kaj je edinost brez evangelija


14/02/2016

Preizkušan kakor mi

 Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. In pristopil je skušnjavec in mu rekel: "Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh." On pa je odgovoril: "Pisano je:
Človek naj ne živi samo od kruha,
ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust."
Tedaj ga je hudič vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh templja ter mu rekel: "Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je:
Svojim angelom bo zate zapovedoval
in: Na rokah te bodo nosili,
da z nogo ne zadeneš ob kamen."
Jezus mu je odgovoril: "Pisano je tudi: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!" Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: "Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš."

10 Jezus mu je tedaj dejal: "Poberi se, satan, kajti pisano je:
Gospoda, svojega Boga, môli
in njemu samemu služi!"
11 Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli.   (Mt 4, 1-11)

Kristjani mnogokrat pozabljamo, da je bil Jezus Kristus hkrati pravi Bog in pravi človek. Za tiste, ki jim je bolj domača njegova božanska narava, je lahko zgornja pripoved primerno sredstvo za uravnovešenje njihove enostranske kristologije. 

Naš Gospod je začel svojo javno službo na zemlji s štiridesetdnevnim postom v puščavi, kamor ga je odvedel Duh. Toda zgodilo se mu je ravno to, kar se z nami redno zgodi, ko smo, ali vsaj mislimo, da smo duhovno na višku: lotil se ga je skušnjavec in mu pripravil tri zanke, s katerimi je hotel onemogočiti Mesijevo poslanstvo. Jezus je torej prebil štirideset dni v puščavi in šel skozi vse tisto, glede česa sta zgrešila tako Adam kot starozavezni Izrael.  Najbrž se spomnimo svetopisemske pripovedi o tem, kako so Izraelci  celih štirideset let tavali po puščavi; Jezus seveda ni prebil v puščavi štirideset let, ampak štirideset dni.

Štiridesetdnevni popolni post seveda naredi svoje. Hudič se je tega prav dobro zavedal, zato je Jezusu predlagal, naj dokaže svoje Božje sinovstvo s tem, da spremeni puščavsko kamenje v kruh.  Gospodov odgovor: "Človek naj ne živi samo od kruha,ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust," je skoraj dobeseden  citat iz 5Mz 8,3, ki se nanaša na to, kako je Bog vodil svoje izvoljeno ljudstvo skozi puščavo in tam  zanj skrbel ter ga vzgajal. Jezus v tistem trenutku ni potreboval celih gor kruha. Dajal je prednost Božjim obljubam, ne hrani. V tem je zmagal na tistem področju, na katerem je spodletelo Izraelcem na poti iz Egipta. Ko sta prva človeka zgrešila, sta podlegla satanovemu zapeljevanju in posumila v zanesljivost Božje besede  (cf. 1Mz 3,4.5). Poleg tega se jima je zazdel prepovedani sadež vreden poželenja (cf. 1Mz 3,6). Jezusa ni premamilo poželenje po hrani, ampak je glede tega  premagal hudičevo skušnjavo.

Pri naslednji preizkušnji je hudič Jezusa potegnil na vrh templja in od njega zahteval, naj dokaže svoje Božje sinovstvo s tem, da skoči na tla. Svojo zahtevo je celo podkrepil s citatom iz Psalma 91. Toda hudičeva lastnost je ta, da biblične citate spravi izven konteksta in jih zlorabi. On vedno popači Božjo besedo in jo zlorablja. Razen tega, kakšen smisel ima skakanje z vrha neke stavbe in preizkušanje Boga na tak način? Preizkušanje Boga je znak nevere. Besede psalmista:  "Ko bi danes poslušali njegov glas!  Ne zakrknite svojih src kakor v Meríbi, kakor na dan Mase v puščavi,  kjer so me vaši očetje skušali, me preizkušali, čeprav so videli moje delovanje." ( Ps 95,7b-9) se nanašajo na Izraelovo ravnanje v puščavi. Ime Meríba pomeni pravdanje, oporekanje (SSP), Masa pa skušnjava, preizkušnja (SSP) (cff. 2Mz 17,1-15. 4Mz 20,2-13). Jezusov odgovor je zato v bistvu identičen tistemu iz 5Mz 6,16, ki se glasi: "Ne preizkušajte GOSPODA, svojega Boga, kakor ste ga preizkušali v Masi."  Jezus je tudi v tej stvari zmagal nad hudičem.

Vladati vsemu svetu je sen mnogih ljudi. Pregovor pravi, da je oblast slast. Satan se je tukaj razodel kot vladar tega sveta, kar je še lepše razvidno iz Lukovega poročila o tem dogodku: "Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem." (Lk 4,6b) Seveda je hudič namerno izpustil tisto, kar je bistveno: njegova oblast je sicer realna, vendar pogojna, omejena in začasna. Njegova ponudba je sicer videti vabljiva, kajti on vedno ponudi lažjo pot do rešitve. Toda lažja pot ni nujno prava pot. S svojo ponudbo je hotel Jezusa odvrniti od križa in ga na ta način nevtralizirati. Ljudem se zdi Bog velikokrat prezahteven. Podobno je bilo s starimi Izraelci, ki so zapustili Egipt. Ko je bil Mojzes dlje časa odsoten, se je med ljudstvom pojavila nevera, zato so si poiskali bližnjico: narediti so si dali zlatega malika, ki je imel obliko teleta (cf. 1Mz 32). Slavo neminljivega Boga so zamenjali za kip živali in potem tisto reč častili (cf. Rim 1,23).  Na ta način je ljudstvo podleglo skušnjavcu.  Toda naš Gospod je tudi glede tega zmagal, rekoč: "Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!" To je referenca na 5Mz 10,13 in 10,20. Jezus je torej zmagal v vsem, v čemer sta zgrešila prva človeka in Izrael. 

Naš Gospod je živel na zemlji popolno in brezgrešno življenje, kar pa ne pomeni, da ni bil preizkušan. Zgornje preizkušnje so bile le začetek; zaključek preizkušenj pomeni Jezusova žrtvena smrt na križu, s katero je bila  zlomljena hudičeva oblast. Jezus je po strašnem trpljenju in smrti tretji dan vstal od mrtvih, s čimer je potrdil, da je resnični Odrešenik.  K njemu, ki je  véliki duhovnik nove zaveze, se lahko ob vsakem času bližamo, kajti:  "Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha." (Heb 4,15)  Bogu hvala za to. 


10/02/2016

J. C. Ryle o razlogih za žalovanje




Mojca Magdič Belcl: »Mame ni, mama je antropološki pojem!«


Zadnjo nedeljo v januarju, ko sem na družbenih omrežjih spremljala posnetke italijanskega Family day (množični shod za ohranitev družine, kot skupnosti moškega, ženske in otrok(a), op.p.), se mi je pojavila povezava za ogled televizijskega soočenja, ki ni samo mene, ampak tudi večino Italijanov pustilo skoraj brez besed.

Na soočenju so prisostvovali: gost »za«, gostja »proti«, preko video povezave istospolni par (dva moška), ki živi v Kanadi in vzgaja 3 otroke, preko druge video povezave politik in družbeni kritik ter dva moderatorja (dva moška). Po ogledu celotne oddaje lahko rečem: šest moških proti eni ženski. Cilj soočenja je seveda bil slišati argumente »za« in »proti« glede predloga zakona, ki izenačuje civilno partnersko zvezo homoseksualnih oseb s poroko in omogoča posvojitev partnerjevih otrok. Kar je dvignilo večino Italijanov pokonci pa je možnost porasti protizakonitega nadomestnega materinstva, s katerimi bi istospolni pari lahko posvojili otroke.

Preostanek članka najdete na spletni strani Časnika >>>


07/02/2016

V znamenju križa


Zbral je okrog sebe dvanajstere in jim rekel: "Glejte! V Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim bo izpolnjeno vse, kar je pisano po prerokih. 32 Izročen bo namreč poganom, ki ga bodo zasmehovali, z njim grdo ravnali, vanj pljuvali, 33 ga bičali in umorili, in tretji dan bo vstal." 34 Vendar oni niso doumeli nič od tega. Ta govor jim je ostal prikrit in niso razumeli, kar je govoril.
Ko se je bližal Jerihi, je sedèl ob poti neki slepi mož, ki je prosil vbogajme. 36 Slišal je množico, ki je šla mimo, in spraševal, kaj je to. 37 Povedali so mu, da gre mimo Jezus Nazarečan. 38 Zavpil je: "Jezus, Davidov sin, usmili se me!" 39 Tisti, ki so hodili spredaj, so ga grajali, naj umolkne; on pa je še bolj vpil: "Davidov sin, usmili se me!" 40 Jezus se je ustavil in ukazal, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se mu je približal, ga je vprašal: 41 "Kaj hočeš, da ti storim?" Dejal je: "Gospod, da bi spregledal." 42 Jezus mu je rekel: "Spreglej! Tvoja vera te je rešila." 43 In pri priči je spregledal. Šel je za njim in slavil Boga. Vse ljudstvo, ki je to videlo, je hvalilo Boga.    (Lk 18,31-44)

Zgornja perikopa je sestavljena iz dveh delov, ki pa imata nekaj skupnega: oba se nanašata na vero. Pred svojo zadnjo potjo v Jeruzalem je Jezus že tretjič povedal učencem, kaj ga tam čaka. Toda, kot pravi evangelist, učenci niso, enako kot pri njegovi prvi in drugi napovedi,  doumeli nič od tega.  Stvar jim je ostala prikrita. Tudi danes so mnogim ljudem te stvari prikrite: vedo sicer, da je Jezus trpel, bil križan in pokopan, potem pa se zgodba za nekatere konča. Obstajajo tudi taki, ki verujejo, da je vstal od mrtvih in šel v nebesa, a se ne zavedajo, kaj je s tem Jezus storil zanje, ampak si sami  kar naprej prizadevajo, da bi tudi oni opravili kako dobro delo namesto njega, kot da je bila njegova žrtev nepopolna. Kakorkoli že, tudi apostoli niso razumeli, kaj je govoril, so pa to razumeli pozneje, ko je vstal od mrtvih. 

Bil pa je nekdo, ki je ob srečanju z Jezusom takoj vedel, s kom ima opravka. To je bil slepi berač pred Jeriho. Le kako je lahko slepec vedel? Res je, določene informacije je dobil od ljudi okoli sebe. Ti so mu povedali, da po poti prihaja Jezus iz Nazareta. Zelo je verjetno, da  je tudi že kaj slišal o tej osebi. Toda, to je premalo za vero in zaupanje, ki ga je imel v moč Jezusa Kristusa. Resnična vera je Božji dar in očitno je slepi berač premogel to vero. Jezusovi učenci so videli mnogo čudežev in ozdravljenj, ki jih je opravil naš Gospod, slišali so veliko prilik in naukov, a še vedno niso razumeli. Pri njih je šlo vse bolj postopoma, temu slepemu človeku pa je bilo takoj jasno, koga ima pred sabo. To je milost, da, velika milost. Odrešenje je iz milosti, vera, ki rešuje pa tudi.

Apostoli niso razumeli, ker jim to v tistem trenutku še ni bilo dano. Razmišljali so namreč v napačni smeri. šele takrat, ko so se vse Kristusove napovedi uresničile, so doumeli, o čem jim je govoril. Vse njegovo življenje je bilo v znamenju križa. Na tem mučilnem in smrtonosnem orodju je prejel smrt, ki smo si jo zaslužili mi, z našim grehom. To pa zato, da bi lahko  v zameno po veri prejeli večno življenje. Prostovoljno je prejel kazen, namenjeno nam. Spoznanje te resnice ni preprosto. Večina je zaslepljena in to zavrača, tako kot pobožni Savel, ki je preganjal Jezusove sledilce. Ko pa je enkrat spregledal, je to obrnilo njegovo življenje na glavo.  Jezus pravi: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16)  Da, odrešenje, ki nam ga je prislužil Jezus, je v primerih, kadar deluje milost, zelo preprosta stvar.  


03/02/2016

Jožefova zgodba

Gre za znano Jožefovo zgodbo, kot je zapisana v 1. Mojzesovi knjigi, ne za njeno glasbeno - scensko priredbo Jožef in njegova sanjsko pisana obleka, kot sta jo oblikovala avtor besedila Tim Rice in skladatelj Andrew Lloyd Webber. Če gre muzikal v smeri izpolnitve velikih sanj, ima originalna zgodba čisto drugo noto. O tem so se pogovarjali teologi, oziroma pastorji: Eric Landry, Kim Riddlebarger, Rod Rosenbladt in Michael Brown. 


Pogovor traja malo več kot pol ure.