30/11/2016

Se je katolištvo kaj spremenilo?




Se je rimsko katolištvo v zadnjih desetletjih kaj bistveno spremenilo, kot menijo mnogi evangelijski kristjani?  Na površju se je  zagotovo spremenilo, v bistvu pa ne, saj stoji doktrinarno na pozicijah cerkve po tridentinskem koncilu. V bistvu se je bolj spremenil protestantizemk, ki se več v veliki meri žal ne utemeljuje na zgodovinskih veroizpovednih obrazcih.  Več o tem nam pove Michael Horton. 

29/11/2016

Zaton zahodne kulture in kristjanov odgovor



Sv. Avguštin je živel v času, ko se je Rim po osemsto letih prevlade znašel v fazi zatona. On je izkoristil tisti čas ter podal cerkvi vizijo, s pomočjo katere se je nato prebila skozi temačna stoletja, ki so sledila.

Danes živimo v podobnem času. O tem pripoveduje dr. Os Guinness v svojem predavanju, ki ga lahko slišite v zgornjem videoposnetku. Le-to se v prvi vrsti nanaša na cerkev v Ameriki, a ne le nanjo. V velikem delu Evrope so v tem pogledu še dosti slabše razmere. Evangelij se danes najhitreje širi po globalnem Jugu (ki resnici na ljubo v veliki meri razmišlja v predmodernem smislu), na razvitem zahodu pa se je cerkev znašla pod udarom agresivnega sekularizma in militantnega islama. Kako naj Jezusova cerkev v teh razmerah pogumno stoji in obstoji v modrosti, moči in milosti v prizadevanju za svetopisemsko resnico?

Kot nadarjen analitik kulturnih dogajanj, ki opazuje svet s krščanske perspektive, je dr. Guinness podal kritičen pregled trenutnega političnega, kulturnega in družbenega dogajanja ter spodbudil vernike, da bi pogumno, zvesto in brez sramu vsakodnevno živeli za Jezusa, tako v Ameriki, kot  širom sveta. 


28/11/2016

Udobno krščanstvo?


Če hočete religijo, ki vam bo dala občutek pravega obdobja, potem vam zagotovo ne priporočam krščanstva.
~ C. S. Lewis 

 

27/11/2016

Adventna prošnja

semogočni Bog, nebeški Oče, obudi nas, da bomo pripravljeni, ko pride tvoj Sin, da ga bomo z veseljem sprejeli in ti služili s čistim srcem po našem Gospodu Jezusu Kristusu itd. 






Primož Trubar, Cerkveni red (1564), Založba ZRC, Združenje Trubarjev forum, Ljb. 2014. S. 355.
 

26/11/2016

Ob prvi adventni nedelji

Diane Fairfield: Novi Jeruzalem

Zgodilo se bo poslednje dni:
Gora hiše GOSPODOVE
bo trdno stala kot najvišja med gorami,
vzdigovala se bo nad griči.
In narodi bodo hiteli k njej,
2 številna ljudstva bodo prišla in rekla:
"Pridite, pojdimo na GOSPODOVO goro,
k hiši Jakobovega Boga.
Poučil nas bo o svojih potih
in hodili bomo po njegovih stezah.
Kajti s Siona bo prišla postava
in GOSPODOVA beseda iz Jeruzalema."
3 Razsojal bo med številnimi ljudstvi,
dokazoval močnim narodom v daljavo.
Svoje meče bodo prekovali v lemeže
in svoje sulice v srpe.
Narod ne bo več vzdignil meča proti narodu,
ne bodo se več učili vojskovanja.
4 Sedeli bodo vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo
in nihče jih ne bo strašil,
kajti usta GOSPODA nad vojskami so govorila.

5 Da, vsa ljudstva hodijo,
vsaktero v imenu svojega boga,
mi pa hodimo v imenu GOSPODA, našega Boga,
vselej in na vekomaj.

6 Tisti dan, govori GOSPOD,
bom zbral, kar je kruljavo,
združil, kar je razgnano,
in tiste, s katerimi sem hudo ravnal.
7 Iz kruljavih bom naredil ostanek
in iz pregnanih močan narod.
GOSPOD bo kraljeval nad njimi na gori Sion
odslej in na veke.
       (Mih 4,1-7) 

Pričujoči odlomek iz knjige preroka Miheja, ki je živel v 8. in 7. stoletju pred Kr., se nanaša na "poslednje dni", torej na mesijansko in eshatološko prihodnost, ko bo vzpostavljena mesijanska vladavina na Sionu. Vsebino prvih treh vrstic našega odlomka najdemo tudi v Iz 2,2-4. Mesijanska doba je nastopila že s prvim Kristusovim prihodom, zaključila pa se bo z novimi nebesi in novo zemljo, kar opisuje Janez v zadnjih dveh poglavjih Razodetja. 

Zemeljska "gora Sion", gre pravzaprav za grič, na katerem je bil postavljen jeruzalemski tempelj, je predpodoba nebeške resničnosti, v katero je vstopila novozavezna Božja cerkev, kar je pisec Pisma Hebrejcem izrazil z besedami: "Vi ste se približali gori Sionu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu, nepreštevnim angelom, prazničnemu zboru  in Cerkvi prvorojencev, ki so zapisani v nebesih, in Bogu, sodniku vseh, in duhovom pravičnih, ki so dosegli popolnost, in sredniku nove zaveze Jezusu in krvi kropljenja, ki govori bolje kakor Abelova." (Heb 12,22-24)

Božji Sion je najvišji med gorami. Tudi poganski bogovi so imeli in še imajo svoje "svete gore", na katerih so zgradili svoja svetišča. Toda v teh se opravlja lažno bogoslužje. Bog pa gradi večji tempelj, v katerem je vzpostavljeno pravo čaščenje in bogoslužje za vsa ljudstva. To seveda ni dobesedni fizični tempelj, ampak prispodoba resničnega bogoslužja.

Fokus kristjanov je danes prevečkrat usmerjen v naše vsakdanje zadeve, prevečkrat se tudi skupaj s svetom okrog nas zanašamo na to, da se bodo težave razrešile s tem, da bo sprememba sistema ali izvolitev ustreznih ljudi prinesla rešitev vseh problemov. Taka pričakovanja so naivna in ponavadi vodijo v razočaranje. S političnimi preferencami ni nujno kaj narobe, zelo pa je narobe, če postanejo določeni politiki, sistemi ali ekonomski modeli naši bogovi, od katerih pričakujemo, da nas bodo odrešili. Tudi zanašanje na konservativne politike ni  modro, kajti, kot je nekdo napisal, konservativcem  doslej ni uspelo še ničesar konservirati (= ohraniti). Svet, kakršnega smo vajeni, se podira pred našimi očmi. Hedonizem, potrošništvo ter socialna država so nas zazibali v prijeten samozadostni in samozadovoljni sen, iz katerega smo izgnali svetopisemskega Boga  in ga nadomestil z boginjo zabave, tabletami,  psihoanalitikovim kavčem in drogami.  Tak svet seveda ne rojeva niti toliko  otrok, kot bi bilo potrebno za enostavno reprodukcijo. Malo stran pa obstaja svet z bistveno drugačno kulturo, ki ni izgnal svojega božanstva in se je zanj pripravljen  v "svetem boju" z orožjem v roki zoperstaviti kilavi zahodni civilizaciji, ki ji je povrh vsega popolnoma zmanjkalo samozavesti.  V takem svetu živimo danes, ni pa nujno, da tak tudi ostane.

Preroška beseda nas kliče, da pristopimo k Jakobovemu Bogu in se poučimo o njegovi besedi, jo sprejmemo in ponotranjimo. Mihej je napovedal, da se bo Božja besed širila iz Jeruzalemu po vsem svetu, kar se je začelo uresničevati v 1. stoletju, ko so apostoli raznesli po svetu veselo oznanilo odrešenja, ki ga je za nas zadobil naš Gospod Jezus Kristus. Beseda evangelija, ki nas rešuje pred prihodnjo jezo, se širi med vsemi narodi, ljudstvi in jeziki. Svet danes zelo rad sanja o miru. A miru vseeno ni, ker ga svet ne išče na pravem mestu. Svet išče mir v samem sebi, a ga ne najde. Ne najde pa ga zato, ker ga ne premore, zato tavamo v začaranem krogu. Edino Bog je tisti, ki lahko zagotovi resnični večni mir, kar bo tudi storil, o čemer govori prerok Mihej, ko slikovito pravi, da bodo pripadniki Božjega  ljudstva nekega dne prekovali bojno orožje v orodje, ki ga bodo uporabljali pri svojem vsakdanjem delu, in zaživeli v svetu brez strahu.  Vinska trta in smokva simbolizirata tukaj in v vsej Stari zavezi mir in blaginjo, ki ju bo zagotovil Bog.

Za razliko od mnoštva bogov, ki jih imajo poganski narodi, gre Božje ljudstvo pod vodstvom svojega Kralja družno proti nebeškemu Jeruzalemu. Bog si je v vseh časih ohranjal sveti ostanek, tako v Mihejevem času, kakor danes in vodi svoje ljudstvo. Tako bo vse do konca časov, ko bo Bog vse v vsem (cf. 1Kor 15,28). Besede prerokov so se delno izpolnile v času Stare zaveze, delno ob prihodu Mesija, delno pa se bodo ob koncu časov.

Preroki so pripravljali takratno Božje ljudstvo na prvi Jezusov prihod. Cerkev danes pripravlja novozavezno Božje ljudstvo in na svet okoli sebe, na Jezusov drugi prihod. Takrat  Kristus ne bo bo prišel na svet kot nemočen dojenček v betlehemskem hlevčku, ampak kot božanski Sodnik. On sam je povedal o sebi: "Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina." (Jn 3,17.18) Tisti, ki dejansko veruje v Jezusa Kristusa, ne bo obsojen.  Tak je že pripravljen na njegov drugi prihod, kdor pa ga noče imeti za odrešenika, ga bo imel za sodnika.

Si pripravljen na Jezusov drugi prihod? Če nisi, kaj čakaš?

 

24/11/2016

Ko postane cerkev enaka svetu


"Cerkev smo tako sekularizirali, da je celo Bog postal ukročen; ukročeni Bog pa ne more nikomur škoditi." 
~Kim Riddlebarger 
 

23/11/2016

PRISLUHNI BESEDI - adventna akcija poslušanja


O projektu

Svetopisemska družba Slovenije je v sodelovanju s Hosanna, Faith comes by Hearing, posnela celotno novo zavezo v avdio obliki. Posnetki v slovenski prostor vstopajo s koncem novembra. Posnetkom bo mogoče prisluhniti na radiu Ognjišče. Omogočen bo brezplačni dostop do nekaterih posnetkov preko www.svetopismo.si/prisluhni
Posnetke smo poimenovali Prisluhni Besedi. Sodelovalo je trideset bralcev, od tega številni priznani slovenski igralci. Skozi celotno Novo zavezo so osebe ves čas iste, zato je razumevanje besedila olajšano. Besedilu je dodana nežna glasba.

Več na spletni strani SvDS >>>
 

Adventna akcija poslušanja

Ste v vsakdanjem življenju utrujeni in ne veste kaj vam manjka, čeprav je pravzaprav vse lepo in prav? Ne veste, kaj vas muči in kar ne morete biti srečni? Spodbujamo vas, da naredite nekaj zase. Obnovite telo, ki je tempelj Svetega Duha in popravite zid, ki se je morda že nekoliko porušil. Na kakšen način?

Več na spletni strani SvDS >>>



22/11/2016

Opomin ponosnemu vladarju



Dr. Djuro Trkulja, pastor Reformirane krščanske cerkve v Novem Sadu, nam v tej pridigi razloži vsebino 4. poglavja Knjige preroka Daniela in tematiko aktualizira na današnji čas. Če v pridigi izraz Srbija nadomestimo z izrazom Slovenija, ali z imenom katere koli druge države, se bistvo vsebine prav nič ne spremeni. Nekatere stvari na tem svetu so pač  lastne vsem narodom ter državam in brezčasne.  

Pridiga je v srbskem jeziku. 


20/11/2016

Treba je biti pripravljen



"Takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje. Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale. Opolnoči pa je nastalo vpitje: 'Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!' Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: 'Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!' Toda preudarne so odvrnile: 'Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!' Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. Pozneje so prišle še druge device in govorile: 'Gospod, gospod, odpri nam!' On pa je odgovoril: 'Resnično, povem vam: Ne poznam vas!' Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!"     (Mt 25,1-13)


Jezus je v  svojih prilikah zelo rad uporabljal prispodobe, ki se nanašajo na vsakdanje življenje taktratnih ljudi. V tem primeru je uporabil tradicionalno judovsko svatbo, kakršna je bila v tistem času v navadi.V Stari zavezi se je Bog nekajkrat predstavil kot "mož" svojega izvoljenega ljudstva, ki je nastopalo v vlogi "žene" (npr. v Iz 54,4-6), v Novi zavezi pa se Jezus predstavi kot ženin (npr. v Mr 2,18-20). Zdaj pa pojdimo k zgodbi.

 Ženin je skupaj s spremljevalci odšel z  doma in se namenil proti nevestinemu domu, kjer je potekal poročni obred. Ta se je v tistem času pogosto odvijal ponoči. Zatem se je svatovska povorka skupaj z ženinom in nevesto odpravila na ženinov dom, kjer so priredili poročno gostijo. Device v priliki predstavljajo družice, ki naj bi poleg ostalih pričakale ženina v svečanem špalirju. Svetilke, ki so omenjene, so najbrž bakle, ki so bile narejene tako, da so v olju namočili cunjo in jo ovili na en konec palice. Take bakle so lahko, če si imel pri sebi tudi rezervno olje, svetile tudi več ur.

Zdaj pa pojdimo k specifičnostim zgornje zgodbe. Zgodba se začne tako, da so se preudarne device, ki so šle ženinu nasproti, založile z rezervno količino olja, nespametne pa tega niso storile. Ker je ženin zamujal s svojim prihodom,  so vse skupaj zaspale. tedaj pa se je ženin nepričakovano pojavil, in ko so se zbudile, so bakle že dogorevale in jih je bilo treba ponovno naoljiti. Preudarne device nespametnim niso posodile od svojega olja, da ne bi tudi one ostale brez njega, zato so ga bile slednje primorane iti kupit k prodajalcem. Toda zamuda jih je stala vstopa v svatbeno dvorano. Če bi šlo v zgodbi za običajno svatbo, se kaj takega prav gotovo ne bi zgodilo. Četudi ženinu zamuda petih družic morda ne bi bila povšeči, jim prav gotovo ne bi rekel: "Ne poznam vas, ostanite zunaj! Odidite!" ali česa podobnega. Toda naša prilika govori o nečem drugem.

Prilika se nanaša na dan ponovnega Jezusovega prihoda. Že na zunaj je kristalno jasno razvidno, da vidna cerkev ni neka idealna družba, ampak srečamo v njej tudi ljudi, ki niso nanovo rojeni, oziroma take, ki vero hlinijo, o čemer nam pripoveduje tudi prilika o ljuljki (cf. Mt 13,24-35). Nespametne device predstavljajo prav to skupino navideznih kristjanov.

Gospod s svojim prihodom "zamuja" in mnogi so prepričani, da preveč zamuja, zato ne verjamejo vanj. Apostol Peter pravi: "Predvsem pa morate vedeti, da bodo v poslednjih dneh prišli taki, ki se bodo z norčavostjo norčevali iz vsega. Ti bodo živeli po svojih poželenjih in govorili: 'Kje je njegov obljubljeni prihod? Odkar so namreč očetje zaspali, je vse ostalo tako, kakor je bilo od začetka stvarjenja.'" (2 Pt 3, 3.4) Tu ne pripoveduje o "tistih zunaj", ampak predvsem o "tistih znotraj" vidne cerkve, ki so sicer znotraj neke zunanje cerkvene organizacije, niso pa del resnične cerkve, saj pravi Gospod o njih: "Ne poznam vas!" (Mt 25,12) O "tistih znotraj" je namreč rečeno: "Toda trdni Božji temelj stoji in ima tale pečat: Gospod pozna svoje." (2Tim 2,19a) 

Kristusov drugi prihod ne bo potekal skrivoma, kot trdijo dispenzacionalisti, ampak bo to viden,  nenaden, enkraten in presenetljiv dogodek. Zgodil se bo, ko ga bomo (ali bodo) najmanj pričakovali.

V nekem (bržkone rimsko-katoliškem) komentarju te prilike sem bral, da so bile nespametne device zavržene, ker niso imele dobrih del. To je zmota, kajti nihče se ne bo odrešil po svojih dobrih delih, temveč je resnica ravno nasprotna: nihče ni odrešen zato, ker opravlja dobra dela, ampak opravlja dobra dela zato, ker je odrešen.

Gospod nas v tej priliki spodbuja k budnosti, enako kot apostol Pavel, ki nas spodbuja: "Nismo sinovi noči in ne teme, zato nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni." (1Tes 5,5b.6) Spodbudna stvar pri vsem tem je, da je še vedno čas, da uredimo svoj odnos z Bogom, kakor je treba: "Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve!" (2Kor 6,2) Še vedno torej živimo v času milosti, ko se lahko opremimo z rezervo, ki nam bo prišla prav na tisti dan. Jezus vabi z besedo milosti: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) Po preroku Izaiju pa Bog  sporoča: "Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg, če so rdeči kakor bagrenina, bodo beli kakor volna." (Iz 1,18b) 

Bog resno jemlje svoje obljube. Zakaj  ne bi tudi mi resno jemali njegovih obljub?

19/11/2016

Zakaj je bila Rosaria Butterfield presenečena nad kristjani?


Rosaria Butterfield on What Most Surprised Her about Christians When She Became One from The Gospel Coalition on Vimeo.

Ko se je nekdanja aktivistka in borka za pravice Rosaria Butterfield istospolnih spreobrnila, je z eno nogo še vedno živela v starem življenjskem slogu, toda njena cerkev je ni obsojala, ampak podpirala pri njeni rasti v posvečenem življenju.

Na koncu je Rosaria ugotovila, da njen največji greh pravzaprav ni bila homoseksualnost, ampak nevera. 

16/11/2016

Stati inu obstati - oktober 2016

Izšla je najnovejša številka revije za vprašanja protestantizma Stati inu obstati. Kot na začetku poudarja urednik (s. 5), vstopamo z izidom te številke v čas praznovanja 500-letnice reformacije...


Revijo izdajata Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in Univerza na Primorskem.


Cena posamezne številke je 6 evrov.


VSEBINA

5 Beseda urednika, Marko Kerševan

RAZPRAVE, ŠTUDIJE
12 Božidar Debenjak: Zakaj Hegel pravi o sebi: »Jaz  
     sem luteran.« Luteranstvo v spisih enega  
     največjih filozofov
31 Vitomir Tepeš: Mladi Luther: Otroštvo, šolanje, 
     akademsko in družbeno okolje
49 Jonatan Vinkler: Hišna postila Primoža Trubarja (1595) - prvi veliki pripovedni tekst slovenske
      književnosti in njegovi konteksti
76 Tomaž Jurca: Inkvizitorjem po Italiji - Vergerijeva polemika proti piscem rimskega seznama
      prepovedanih knjig iz leta 1559
98 Walter Sparn: Nebesna fizika in zemeljska usoda. Kozmologija kotizziv teologijam po reformaciji

ŠTUDIJSKI VEČERI
112 Študijski večeri 2015/2016
114 Barbara Žabota: Ko mrtvi spregovorijo. Protestantska mrliška knjiga v luči novih raziskav
140 Boštjan Zajšek: »Nemški« luterani in »slovenski- katoličani. Nekaj utrinkov iz zgodovine 
       mariborske nemške evangeličanske občine v 19. in 20. stoletju
160 Alen Širca: Zgodnjekrščanski spisi med kerigmo in kanonom
175 Marko Kerševan: Max Weber, protestantizem in vprašanje »krščanskosti- zahodne civilizacije
193 Angela Ilič: »Podajmo si roke in srca!« Verska solidarnost nemških protestantov z evangeličani v
       slovenskih deželah 1856-1918
220 Božidar Debenjak:  Odrinjene Jezusove učenke iz Novega testamenta

RAZGLEDI, VPOGLEDI
236 Geza Erniša: Svetovna luteranska zveza - Skupnost Cerkva
240 Franc Kuzmič: Reformacija med Lužiškimi Srbi
247 Franc Kuzmič: Protestantizem včeraj, danes in jutri: Simpozij in zbornik o protestantizmu ter
       simpozij ob 300-letnici prve prekmurske knjige
251 Hans-Otto Schneider: Simpozij o Matiji Vlačiču, Labin 2015
256 Emidio Campi: Knjiga o konsolidaciji reformirane veroizpovedi v deželah Štefanove krone in
       povezavah s Švico
259 Anja Paulič: Ameriška disertacija (B. Esswein) o Vergeriju in Trubarju

PREVODI
263 Karl Barth: Skupnost kristjanov in skupnost državljanov

KRONIKA
259 Slavnostni govor ddr. Igorja Grdine na proslavi dneva reformacije v Celju

POVZETKI
300 Synopses, Zusammenfassungen

SODELAVCI
307


Iz nič ne nastane nič




R. C. Sproul - kratko in jedrnato! 

14/11/2016

Ali nauk ni pomemben?


Rêči, da nauk ni pomemben, da je pomembno le to, kako živiš, je tudi nauk. Gre za nauk o zveličanju po delih. 
~Timothy Keller


13/11/2016

Krščanstvo, verska svoboda in poklic kristjana


Kristjan je razpet med nebeškim in zemeljskim, je državljan nebeškega kraljestva, po telesnem rojstvu pa tudi državljan določene zemeljske države. Kakšen naj bi bil naš odnos do politike? Ali je delovanje kristjana v politiki skladno z njegovo versko pripadnostjo? V ZDA imajo glede teh stvari bogate izkušnje. 

Ben Sasse je  politik in član ameriškega senata iz Nebraske. Z njim se je pogovarjal R. Scott Clark. Govorila sta o tem, kaj pomeni biti kristjan in senator, o verski svobodi in o različni poklicanosti, ki jo imamo kristjani v svetu. 




Celotna oddaja traja malo več kot 28 minut.

O lažnih mesijah in Jezusovem drugem prihodu


Če vam tedaj kdo poreče: "Glejte, tukaj je Kristus" ali "Tam je," ne verjemite. 24 Vstali bodo namreč lažni kristusi in lažni preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi zavedli celo izvoljene, če bo mogoče. 25 Glejte, vnaprej sem vam povedal. 26 Če vam torej porečejo: "V puščavi je," ne hodíte tja; ali "V hiši je," ne verjemite. 27 Kakor namreč pride blisk od vzhoda in posveti do zahoda, tako bo tudi s prihodom Sina človekovega. 28 Kjer je truplo, tam se bodo zbrali jastrebi.
29 Takoj po stiski tistih dni
bo sonce otemnelo
in luna ne bo dajala svoje svetlobe.
Zvezde bodo padale z neba
in nebeške sile se bodo majale.
30 Tedaj se bo pojavilo na nebu znamenje Sina človekovega in tolkli se bodo po prsih vsi rodovi na zemlji. Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z močjo in veliko slavo. 31 Poslal bo svoje angele ob močnem donenju trobente in zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov, od konca do konca neba. 
(Mt 24,23-31)

Pred nekaj leti so se po svetu razširile govorice, da so na različnih koncih sveta videli Maitrejo, učitelja modrosti, ki naj bi bil nekakšna kombinacija Jezusa, Bude, muslimanskega Mahdija in morda še koga. Pravzaprav naj bi bili ti trije le različne pojavne oblike tega skrivnostnega bitja, o katerem so v 19. stoletju govorili teozofi, danes pa se z njim ukvarjajo pripadniki novodobniške cocktail-religije. To osebo naj bi celo fotografirali, njeno domnevno fotografijo pa lahko vidite zgoraj. Sam ne verjamem, da bi bil mož v belem, ki ga vidimo na sliki, resnični Kristus, kajti Jezus je napovedal, da bodo prišli v svet različni ljudje, ki se bodo izdajali za njega in da se bodo širile govorice o njegovih nenadnih pojavitvah na različnih mestih. Pri tem ni mislil na blodnje psihično motenih oseb, ki se imajo za Kristusa, ampak je imel v mislih zapeljivce, ki varajo ljudi.

Med lažne kristuse lahko štejemo tudi določene ljudi, ki sicer ne trdijo, da so Jezus Kristus, a nastopajo, kot da so v  vlogi nekakšnih odrešenikov. Ni še tako dolgo, ko so iz nekdanjega ameriškega predsedniškega kandidata Obame delali nekakšnega mesija. Toda to mesijanstvo, čeprav je omenjeni gospod prejel "na lepe oči"  Nobelovo nagrado (torej za nekaj, česar še ni naredil, potem pa tega tudi nikoli ni uresničil), se je klavrno končalo, tako da smo dobili na Bližnjem vzhodu še nekaj disfunkcionalnih držav, povrh teh pa še eno, ki žal predobro funkcionira in samo sebe imenuje "islamska država". Kaj naredi vera v lažne kristuse, lahko vidimo tudi iz histeričnega odziva "liberalcev" v ZDA, ki ne morejo prenesti poraza njihove predsedniške kandidatke, na drugi strani pa iz najbrž prevelikih pričakovanj zmagovalčevih podpornikov. Vsak kult osebnosti izkleše svojega lažnega mesija, ki postane božji substitut, najsi gre za kult Stalina, Hitlerja, Mussolinija, Tita ali pa Kim Jong Una.

V širšem smislu lahko štejemo med lažne mesije tudi različne ideologije, oziroma utopije, ki naj bi rešile vse probleme tega sveta.  Nekoč so nam prodajali socializem, ki da je najboljši od vseh sistemov. Potem so rekli, da je kapitalizem tisti, kki bo rešil vse probleme. Mnogi, ki so nas hoteli zveličati s kapitalizmom, danes spet širijo vero v demokratični socializem. Kdor ne verjame, naj vzame v roke vse številke Mladine od druge polovice osemdesetih let prejšnjega stoletja do danes in si zadevo prebere, pa bo videl, kako so te stvari evoluirale. Glavni problem vseh ideologij je, da so vse po vrsti humanistične ("Človek je merilo vsega"), v resnici pa je človek  padlo in grešno bitje. Humanisti ne računajo na ta nadvse pomemben element.

Vsako mesijanstvo izven Jezusa Kristusa je obsojeno na polom. Prerok Jeremija ne piše zaman: "Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na meso, njegovo srce pa se odmika od GOSPODA." (Jer 17,5) To seveda ne pomeni, da ne bi smeli zaupati prijatelju, ali kakemu drugemu človeku, ampak se nanaša na tisto vrsto zaupanja, ki je v bistvu kult, ki odvrača srce od Boga. Toda, pozor, malikovanje ni le čaščenje izrezanih ali naslikanih podob. Malikovanje je, če polagamo svoje zaupanje v stvari, ideje in ljudi, ki niso Bog. Jean Calvin ni brez razloga rekel, da je človeški um fabrica idolorum, ali izdelovalnica malikov.  Maitreja  ni Kristus, enako niso kristusi razne osebe, ideologije, pojavi ali stvari.

Naš Gospod je obljubil, da se spet vrne. Njegov povratek bo sledil veliki stiski (cf. Mt 24,29). Dispenzacionalisti menijo, da bodo vzeti v nebo, preden se bo začela velika stiska. To je zmotno mišljenje, kajti Jezus tega nikoli ni obljubil. Njihova zmota izhaja iz napačne interpretacije Danielove knjige, Pavlovih pisem in Razodetja. Nobenega dokaza tudi ni, da bi kakšen del cerkve kdajkoli pred 19. stoletjem veroval v vnebovzetje svetih pred veliko stisko. Vsi, ki bodo (ali pa bomo) tedaj živeli bodo (ali bomo) šli skozi to, nihče ne bo prikrajšan.

 Jezusov prihod tudi ne bo neviden, kar tudi trdijo dispenzacionalisti. To je jasno izraženo v Mt 24,30. Gospod bo poslal svoje angele, da zberejo njegove izvoljene. To so tisti, ki ga ljubijo in so odrešeni po njegovi krvi. Jezus Kristus je prišel na svet odrešit grešnike. Živel je življenje, kakršnega mi nismo zmožni živeti, kar pomeni, da je živel v popolni poslušnosti volji nebeškega Očeta. Umrl je zaradi naših grehov in s svojim vstajenjem dokazal, da je resnični Odrešenik. Buda leži v grobu, enako Mohamed, Marx, Lenin, Mussolini in vsi ostali kvazimesije. Jezus pa je vstal od mrtvih, s čimer je potrdil, da ima v njem  opravičenje vsak, ki veruje vanj. Apostol Peter je o njem takole pričeval pred judovskimi veljaki: "V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili." (Apd 4,12) Jezus pa je rekel o sebi: "Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan." (Jn 6,40)

Ali veruješ vanj? 

12/11/2016

Pismo iz zapora

Včeraj sem prejel dopis multimedijske skupnosti White Horse Inn, ki mu je bilo priložena vsebina  pisma neznanega zapornika iz ZDA, ki je bil zaradi težkega zločina obsojen na 150 let zapora (v ameriškem in še katerem pravnem redu je možno tudi to).  Potem pa se je v njegovo življenjsko zgodbo "vmešal" evangelij in  življenje tega zapornika postavil na glavo. Kadar in kjer Bog deluje, tedaj in tam zagotovo deluje.

Več o tem lahko izveste iz spodnje priloge.  

pismo-1 photo scan0064_zpsgnkdyckr.jpg


10/11/2016

Zakaj Bog-človek?


Zakaj je Jezus govoril o sebi kot o Sinu človekovem? Je sploh kdaj izrecno trdil, da je Bog? Zakaj je svet potreboval Boga v človeškem telesu, ki bi nas odrešil? Ali obstaja kje v Stari zavezi koncept Boga, ki bi naj prišel na svet?

Na ta vprašanja odgovarjajo štirje teologi treh različnih denominacij (reformirane, episkopalne in luteranske: Adam Francisco, Justin Holcomb, Michael Horton in Mike Brown.



09/11/2016

Bistvo Svetega pisma


Sveto pismo ni zbirka naukov in moralnih rekov. Sveto pismo je razodeta zgodba o milosti.
~Michael Horton
 

06/11/2016

Vera in dvom



Vera brez vsaj malo dvoma je kot človeško telo brez protiteles. Ljudje, ki gredo veselo skozi življenje in so preveč zaposleni ali brezbrižni, da bi si zastavljali zahtevna vprašanja, zakaj verujejo, kar pač verujejo, se bodo znašli nemočni ob izkustvu tragedije, ali ob vrtajočih vprašanjih bistrega skeptika.
~ Tim Keller

05/11/2016

Vera, ki ozdravlja in oživlja


Medtem ko jim je to govoril, je prišel neki oblastnik. Poklonil se mu je do tal in rekel: "Moja hči je pravkar umrla, vendar pridi, položi roko nanjo in bo živela." Jezus je vstal in šel za njim, skupaj s svojimi učenci. Tedaj se mu je od zadaj približala žena, ki je dvanajst let krvavela, in se je dotaknila roba njegove obleke. Pri sebi je namreč rekla: "Če se le dotaknem njegove obleke, bom rešena." Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in dejal: "Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila." In žena je bila od tiste ure rešena. Ko je Jezus prišel pred oblastnikovo hišo ter videl piskače in razburjeno množico, je govoril: "Umaknite se, saj deklica ni umrla, ampak spi." Oni pa so se mu posmehovali. Ko so odstranili množico, je vstopil. Prijel jo je za roko in je vstala. In glas o tem je šel po vsem tistem kraju.     (Mt 9, 18-26)

Dogodka iz Matejevega evangelija, ki ju lahko preberemo zgoraj, sta  v ostalih sinoptičnih evangelijih, Markovem in Lukovem, opisana  bolj na široko (Mr 5,21-43 in Lk 8,40-56). Marko in Luka nam tudi povesta, da je bil  oblastnik, ki ga omenja Matej, pravzaprav načelnih shodnice, in da mu je bilo ime Jair.

Oba primera imata nekaj skupnega, to je vera. Tako načelnik shodnice kot anonimna ženska sta verovala, da Jezus more ozdraviti. 

Toda še več. Jair je kot načelnik shodnice zagotovo užival precejšnje spoštovanje in  vpliv  v lokalnih judovskih krogih. S poklonom do tal (Marko in Luka omenjata, da je pokleknil - le tako se je pravzaprav lahko dejansko poklonil do tal) je Jezusu izkazal božansko čaščenje, in hkrati izrazil iskreno vero, da bo deklica živela, če bo Jezus nanjo položil roko.

Približno v istem času, ko se je Jezus pogovarjal z načelnikom shodnice, se je dotaknila roba Jezusove obleke ženska, ki je trpela za menstrualnimi težavami. Kot omenjata preostala sinoptika, je za zdravnike potrošila vsa sredstva, s katerimi se je preživljala. S stališča Mojzesove postave je bila ženska  obredno nečista, zaradi česar je bila izključena iz družbenega in javnega verskega življenja (cf. 3Mz 15,25-28). To je bil tudi razlog, da se je skrivoma pritihotapila k Jezusu in se dotaknila roba njegove obleke. Skladno s postavo je s tem dotikom prešla nečistost tudi na Jezusa, toda Jezus je večji od vsake nečistosti, on je tisti, ki vsakogar, ki pristopi k njemu čisti od sleherne nečistosti. (cf. Mr 1,41).

Ko je Jezus prišel do mrtve oblastnikove hčere, jo je prijel za roko, s čimer se je glede na Mojzesovo postavo znova obredno onečistil (cf. 3Mz 22.4. 4Mz 19,11), toda Jezus je tisti, ki je nečistost premagal, kajti on je Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta (cf. Jn 1,29). On je prišel na svet, da nas očisti vse nečistosti.

Vera, ki sta jo premogla načelnik shodnice in žena, ki je krvavela, je bila nadnaravna. To pomeni, da je nista  kar bi proizvedla sama iz sebe. Iz konteksta je razvidno, da ni šlo le za vero v ozdravljenje, ampak za nekaj, kar zlasti v Jairovem primeru ni imelo naravne osnove. Judje se niso klanjali pred ljudmi do tal. Poklon, ki ga je naredil Jair, pripada edino Bogu. Žalovalci, ki so bili navzoči v Jairovi hiši in jim je Jezus rekel, da deklica ni umrla, ampak da spi, so se posmehovali, ker niso verovali vanj.  Jair pa  je veroval, čeprav z naravnega zornega kota ni bilo nobenega razloga za upanje. Veroval je v Jezusovo božanskost in da zmore oživljati. 

Jezusovo ozdravljanje in oživljanje ni le stvar preteklosti. On to dela še danes. Včasih koga ozdravi telesne bolezni. Toda telesna bolezen ni najhujši človekov problem. Naš največji problem je greh in iz njega izhajajoča duhovna smrt, ki ima za posledico večno pogubljenje. Jezus nas je prišel odrešit tega problema. To je sam lepo izrazil, ko je rekel nekemu judovskemu veljaku: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16)  Jezus ni prišel na svet, da bi nas osrečeval z dobrimi nasveti, ampak da bi nas odrešil greha in večnega pogubljenja. Živel je brezgrešno življenje in v vsem izpolnil zahteve postave. Zaradi naših grehov je bil predan v smrt in s svojim vstajenjem potrdil, da je resnični Odrešenik. Kdor vanj veruje, se ne pogubi, ampak vstane iz duhovne smrti v novo življenje, ki  mu zagotavlja življenje v prihodnjem veku, ko bo Bog vse prenovil in naredil novo nebo in novo zemljo (cf .Raz 21, 1 ss.).

Bogu hvala za ta čudoviti dar!


02/11/2016

Kaj je narobe s pojmom odnos z Bogom?

Evangelijski kristjani radi pravijo: "Ne gre za religijo, ampak za odnos." Toda s tem je problem, kajti po pisanju Pisma Rimljanom ima vsakdo odnos z Bogom. Ta se lahko izraža kot sovražnost do Boga, ali pa kot mir z Bogom. Lahko si v Adamu, ali pa v Kristusu. Tukaj ni nevtralnosti.
~Jeff Durbin

01/11/2016

Vseh svetih dan


Pred osmimi leti sem na tem spletniku objavil sestavek z naslovom Vsi sveti.  Ker je še vedno, v teh dneh pa še posebno aktualen, sem se odločil, da nanj opozorim.