22. junij 2017

Med Staro in Novo zavezo


Med Staro in Novo zavezo zija široka časovna vrzel, dolga približno štiristo let. Toda tudi v tem času se je v Palestini dogajalo veliko stvari. Starozavezno obdobje se konča z Nehemijem, ki je pod perzijsko oblastjo obnovil jeruzalemski tempelj. Perzijsko oblast je zamenjala Aleksandrova Makedonija. Po njenem razpadu so dobili Palestino za krajši čas Ptolemejci, nato pa Selevkidi. V tem obdobju je nastala pravoverna ločina farizejev. Versko preganjanje pod Antiohom IV. Epifanom je sprožil upor Makabejcev, s katerim so si Judje izborili versko in politično svobodo...  Leta 63 pr. Kr. je Palestina padla pod Rimljane, ki so postavili Idumejca Heroda Velikega za vazalnega kralja...


21. junij 2017

Kako razumeti Biblijo?



Tisti zunaj radi očitajo kristjanom poljubnost pri izbiranju starozaveznih zapovedi, ki naj bi jih izpolnjevali. Pa gre res za poljubnost, ali za nekaj drugega? 

O tem in še o čem govori Michael Horton. 


19. junij 2017

Starozavezni heroji


Stara zaveza opisuje množico potencialnih odrešenikov, ki končajo v spektakularnem polomu. To je zgodba o zdrsu v temo in obup. Celo nadebudni mesije potrebujejo Odrešenika.
~Justin Holcomb

18. junij 2017

Če Bog ne vlada svetu


Če Bog ne vlada svetu, mu bodo vladali tirani. 
~William Penn
 

Bogataš in Lazar



Jezusova prilika o bogatašu in ubogem Lazarju, ki jo najdemo v Evangeliju po Luku 16,19-31, sodi med bolj znane prilike. V skladu s tradicionalnim lekcionarjem je to tema prve nedelje po Sveti Trojici. V zgornjem videu je posnetek pridige, ki jo je imel  na ta odlomek lani na tretjo adventno nedeljo Ian Garrett v jesmondski župnijski cerkvi v Newcastlu v Angliji.

Tema se nanaša na realnost pekla. V pridigi najdemo odgovore na vprašanje pravičnosti pekla,  končnosti pekla in kako se lahko izognemo večni kazni v peklu... Se morda zdi s tole preveč  srednjeveško?  V bistvu je staroveško, ker je o tem na veliko govoril  Jezus pred 2000 leti. 

16. junij 2017

Jona in čudeži v Bibliji


Za Boga, ki je ustvaril svet ex nihilo (iz nič), ni predstavljala ohranitev Jona v kitovem trebuhu nobenega problema. Krščanski pogled na svet predpostavlja čudeže.
~Hank Hanegraaf


15. junij 2017

Posodobitev Dalmatinovega Novega testamenta, da ga lahko razumemo tudi danes

Vir slike: MMC RTV SLO
Še en poklon 500. obletnici reformacije
"Cilj je bil, da je razumljena ta knjiga, hkrati pa da ostane čim več arome Dalmatina, in ta aroma se kaže v sintaksi, v ritmu - ritem je pravzaprav srce jezika," je o novi izdaji Dalmatinove Biblije povedal Vinko Ošlak, ki je z Benjaminom Hlastanom besedilo Novega testamenta prelil v sodobno slovenščino.
500. obletnici reformacije se je Združenje Trubarjev forum namreč poklonilo s posodobljeno izdajo Novega testamenta iz prvega slovenskega prevoda Biblije, za katerega je leta 1584 poskrbel Jurij Dalmatin.
Ohraniti zvestobo božji besedi in Dalmatinu
Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan, ki sta posodobila besedilo, sta pri tem sledila svoji želji, da bo vsebina razumljiva vsem Slovencem. Ob dilemi, kakšen naj bo prevod v danes razumljivo slovenščino, sta se avtorja odločila, da ne bosta sledila zadnjim knjižnim normam, ampak sta izbrala jezik, ki ga bo lahko razumel vsak Slovenec, ki ima vsaj osnovno šolo, je na današnji novinarski predstavitvi poudaril Ošlak. In tako sta se odločila Dalmatinov Novi testament posloveniti tako, da sta "ohranila zvestobo božji besedi in zvestobo Dalmatinu", da bo vsak bralec lahko "začutil aromo njegovega jezika".


13. junij 2017

Vsa resnica je Božja resnica


2. člen Belgijske veroizpovedi pravi: "Boga spoznavamo na dva načina. Najprej po njegovem stvarjenju, ohranjanju in upravljanju vesoljstva, ki je pred našimi očmi kot čudovita knjiga, v kateri nas vse stvaritve, velike in majhne, kakor črke vodijo k premišljevanju nevidnih lastnosti Boga, kot sta njegova mogočnost in božanskost, o katerih govori apostol Pavel v Rim 1,20. Vse te stvari zadostujejo, da prepričajo ljudi in jih puščajo brez opravičila. Drugič, Bog se nam je dal še bolj jasno in popolno spoznati po svoji sveti in božanski Besedi, in sicer v toliko, kolikor potrebujemo v tem življenju,Bogu v slavo in nam v odrešenje."

Kljub temu danes mnogi protestantski teologi trdijo, da je edini način, preko katerega lahko kaj vemo o Bogu, tisto, kar govori razodeta Božja beseda v Svetem pismu. V to skupino sta spadala tudi Francis Schaeffer in slavni Karl Barth. 

R. C. Sproul je v svoji kratki razlagi argumentiral, zakaj se ne strinja z omenjenimi teologi, ampak z ljudmi, kot sta bila Avguštin in Tomaž Akvinski, ki sta poleg teologije, ki temelji na razodetju, upoštevala tudi naravno teologijo ter da naravna teologija ničesar ne odvzema Božjemu razodetju v Svetem pismu. 




Gesla reformacije v Rim 3,21-26





09. junij 2017

Bog je troedin

Na nedeljo Svete Trojice, ki jo letos obhajamo 11. junija, se v skladu s tradicionalnim lekcionarjem bere odlomek iz Evangelija po Janezu 3,1-15

Nikodem je sodil med  uglednejše predstavnike farizejev, saj je o njem rečeno, da je bil prvak med Judi.  Močno je bil prevzet nad Jezusovo osebnostjo, in jo je neke noči mahnil na teološko debato z Jezusom. Razgovor je pričel z laskajočo izjavo: "Rabi, vemo, da si prišel od Boga kot učitelj; kajti nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če ni Bog z njim." (v. 2).  Nikodem se je zavedal, da nima opravka z navadno osebo, ampak je slutil, da ima opravka z nekom posebnim, ki je prišel od Boga, čeprav mu ni bilo  jasno, v čem je ta posebnost.  Jezus ga je po teh besedah kar hitro prizemljil in presenetil z nenavadno izjavo, ko mu je dejal: "Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva." (v.3) Ubogemu Nikodemu ni bilo nič jasno, zato mu je Jezus  še podrobneje ponovil svojo izjavo: "Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh." (vv.5.6) Naše meseno rojstvo nam ne zagotavlja Božjega otroštva, zato tudi niso vsi ljudje Božji otroci in ne obstaja vsesplošno bratstvo in sestrstvo vseh ljudi, kar je mantra sodobnih in malo starejših liberalnih teologov. Božje otroštvo nam zagotavlja šele rojstvo "iz vode in Duha".  Sveti Duh  deluje v tistih, ki jih je Bog Oče vnaprej izvolil; Duh  privede take posameznice in posameznike do spoznanja grehov in spreobrnjenja k Jezusu Kristusu, torej do situacije, ko je opran ves naš greh. To je rojstvo iz Boga, o katerem govori Janez v svojem evangeliju 1,12.13: "Tistim pa, ki so jo (Besedo=Kristusa, op. Dizma) sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga." Za rojstvo od zgoraj je potrebna samo Božja milost + 0 (nič). To je enačba novega rojstva in našega odrešenja. Novo rojstvo je povsem Božje, ne naše delo. 
Jezus ni (bil) navaden človek, on je prišel iz nebes (cf. Jn 3,13) in je pravi Bog ter pravi človek.  On je tisti, v katerem imamo odpuščanje grehov in večno življenje. Zato je rekel Nikodemu: "In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov,  da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje." (Jn 3,14.15) Dogodek z bronasto kačo je opisan v 4Mz 21,4-9. Jezus Kristus je bil povzdignjen, ko so ga križali. V njem ima vsak, kdor vanj veruje, večno življenje. To je vsebina krščanske vere v enem stavku.

Včasih slišimo izrek: "Bog Oče nas je ustvaril, Bog Sin nas je odrešil, Bog Sveti Duh nas posvečuje."  Ta trditev je sicer resnična, obenem pa precej pomanjkljiva. Pri stvarjenju  sta namreč sodelovala tudi Bog Sin in Bog Sveti Duh (cf. Heb 1,2. 1Mz 1,2).  Tudi pri našem odrešenju so sodelovale vse tri Božje osebe (cf. Jn 3,5.6.8.16. Rim 8,26. Jn 6,37-40). Podobno je s posvečenjem (cf. 1Kor 1,30. Heb 2,11. 1Pt 1,2). 
V življenju kristjana torej (so)delujejo vse tri osebe božanske in nedeljive Trojice, kateri velja hvalnica: "Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen."


Resnica se ne stopnjuje


Resnica nima stopenj ali odtenkov. Polresnica je čista laž, bela laž pa je v resnici črna. 
~John MacArthur


08. junij 2017

Vstajenjska vera


Krščanska vera je vstajenjska vera, ali pa ne more biti več krščanska vera. Jezusovo vstajenje je bilo zgodovinski izvir krščanstva ter je in mora biti bistveni temelj vsake resnične krščanske vere. 
~Jürgen Moltmann
 

Zakaj bi bilo današnjim Slovencem mar za Trubarja?




Res, zakaj?  Delček odgovora se skriva v zgornjem videu.  Vsem želim blagoslovljen dan Primoža Trubarja!

07. junij 2017

Isti takrat kot danes


Jaz sem isti posameznik, kot tedaj, ko sem bil še zarodek. Če je torej narobe, da me kdo ubije sedaj, bi bilo enako narobe, če bi me ubil tedaj.
~Clinton Wilcox

06. junij 2017

Tim Keller: Hvaliti se izključno s križem



Timothy (Tim) Keller je tokrat na temelju odlomka iz Gal 5,26 - 6,18 spregovoril o bistvu evangeljskega sporočila: zakaj je križ centralna točka naše vere, ali kot pravi sv. Pavel: "Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu." (Gal 6,14) 

04. junij 2017

Bachova kantata za binkošti



Tapani Simojoki, pastor luteranske cerkve Našega Odrešenika v Farenhamu v Angliji, redno objavlja nedeljske kantate velikega nemškega skladatelja Johana Sebastiana Bacha. Tokrat je objavil kantato, posvečeno binkoštnemu prazniku. 

Celoten posnetek traja malo več kot 32 minut. Pastor Simojoki na začetku pripoveduje o Bachu, njegovem delu in o omenjeni kantati. Ta opisni del se konča pri 10 min 37 s, in mu sledi kantata. 




Želim vam prijetno poslušanje.

Nicholas Davis: Binkošti in njihov pomen

Kaj so binkošti?

Cerkev ima rojstni dan, ki se imenuje binkošti. Binkošti so čas, ko kristjani proslavljamo prihod Svetega Duha na Jezusove učence, ki se je zgodil kmalu po Kristusovem vnebohodu (Apd 1,8.9. 2,1-47). Prvotno so bile binkošti judovski praznik, znan kot praznik tednov (3Mz 23,15), ki so ga obhajali sedem tednov po judovski pashi.  Od Jezusovega vstajenja pa kristjani praznujemo binkošti sedem tednov po veliki noči.

Na začetku Apostolskih del nam Luka pripoveduje o tem, kako je Jezus obljubil svojim učencem, da bodo »v nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu« (Apd 1,5).  V Janezovem evangeliju jih je Jezus seznanil s svojim načrtom, rekoč: »Jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj.« (Jn 14,16-26. 15,26. 16,7)

Po Jezusovem odhodu so bili učenci žalostni, ker jih je njihov Odrešenik in Kralj zapustil. Stali so in strmeli v nebo, ne vedoč, kaj naj delajo (Apd 1,10). Toda Bog jim je obljubil, da pride k njim Tolažnik. Na dan judovskih binkošti je prišel Bog Sveti Duh  na tiste, ki so se zbrali v Jeruzalemu (Apd 2).

Ko se je nanje spustil Sveti Duh, jim je dal izredno sposobnost, da so govorili v drugih jezikih (Apd 2,4). To je bil človeški jezik, ne jezik s kakega drugega sveta in na tisoče ljudi iz različnih predelov sveta so prvič v življenju slišali nekoga »oznanjati velika Božja dela« v svojem jeziku (v. 11).

Bil sem v Zürichu in ne govorim niti malo švicarske nemščine, zato je bilo zame težko hoditi naokrog brez prevajalca. Toda ta izkušnja prvih kristjanov je bila taka, kot bi govoril in prevajal švicarsko nemščino, ne da bi se učil tega jezika! To je precej osupljiva stvar. Apostol Peter je dobro izkoristil   ta posebni čas v zgodovini in oznanil evangelij tolikim ljudem, kolikor je bilo mogoče. Cerkev, ki jo danes poznamo, je bila rojena, ko se je dalo krstiti kakih tri tisoč ljudi (Apd 2,41). 

Zakaj je binkoštni dan pomemben?

Binkošti nas učijo, da je Bog suveren, in da je On tisti, ki nas vodi. Ko je kmalu po Jezusovem vnebohodu nastopil dan starega judovskega praznika, so učenci skupaj čakali v Jeruzalemu (Apd 2,1). Bili so brez vodstva, saj jih je Jezus zapustil, pa tudi brez vizije; v bistvu so brezciljno tavali.

Tedaj pa se je, »kot bi se bližal silovit vihar«, prikazal Sveti Duh in vse spremenil (Apd2,2-4). Binkošti nas učijo, da je Bog tisti, ki ima vse pod nadzorom, in nas ne samo rešuje, ampak nas tudi vodi v vso resnico.

Binkošti so bile enkraten dogodek v Božji odrešenjski zgodbi in se ne bodo ponovile. 1. Mojzesova 11,1-9 nam pripoveduje o času, ko je jezik razdelil narode med sabo. Ta dogodek se večkrat omenja kot zgodba o babilonskem stolpu. Pri binkoštih je izjemno to, da je Bog obrnil ta tok.  Evangelij ni več omejen na izraelsko ljudstvo, ampak sproščen, in se lahko širi po celem svetu, med vsemi jeziki, ljudstvi in narodi.

Binkošti priznavajo različnost med ljudmi, tako v pogledu rase, kot kulturno-etničnih razlik, obenem pa  ustvarja edinost, ki sicer ne bi bila mogoča. Evangelij kot tak združuje ljudi vseh vrst: moške in ženske, Jude in pogane, bogate in revne, črne, bele, Azijce, Latinoameričane itn. ter vse skupaj vodi k novi resničnosti, -  da smo v Jezusu Kristusu vsi eno (Gal 3,28. Ef 2,11-18).

Binkošti nas spominjamo, da nas Bog ni zapustil kot sirote, ampak je izlil svojega Duha in nam dal svojo cerkev.  Jezusov odhod je deloval porazno na učence. Malo nazaj so ga prvič izgubili, zdaj pa že drugič. Zato ni čudno, da so, ko jih je zapustil, strmeli v nebo.

Pogostokrat se počutimo kot učenci, ker se nam zdi Bog tako oddaljen. Smo kar dva tisoč let oddaljeni od časa, ko je hodil Jezus po zemlji, toda njegova obljuba je enako zanesljiva danes, kot takrat. Jezus je rekel učencem, da bo z njimi vselej, »do konca sveta« (Mt 28,20).

Ta obljuba je za nas resnična, ker jo je držal tako, da je poslal svojega Duha, da bi bil z nami med njegovo odsotnostjo. Podaril pa nam je tudi svojega Duha, ki prebiva v nas, obdaril pa nas je tudi s svojo cerkvijo, kot ustanovo v tem svetu, ki je sicer pomanjkljiva in luknjasta, pa vendar drži v svojih rokah ključ in stopnice v nebesa – evangelij Jezusa Kristusa.

V tem tednu, torej, ko se oziramo nazaj k binkoštim in naprej, h Kristusovemu drugemu prihodu, praznujmo rekoč: »Cerkev, vse najboljše za rojstni dan!«



Naslov izvirnika:
What Happened at Pentecost and Why It Matters Now. By Nicholas Davis.

Povezava do izvirnika na spletni strani CCC Discover >>>


Prevedel: Dizma



03. junij 2017

Razvodenelo krščanstvo

Obstaja neka splošna, posvetna vrsta krščanstva, kinikogar ne užali, ničesar ne zahteva, nič ne stane in nima nobene vrednosti.
~J. C. Ryle
 

02. junij 2017

Kaj želijo ljudje



Ljudje si močno želijo zgraditi tisto, kar je Jezus podrl (cf. Ef 2,14) s svojim križem in podreti tisto, kar je zgradil (cf. Ef 2,22).
~Jacques Prince


Vir>>>


01. junij 2017

Sprejeti Jezusa ali spreobrniti se?


V  Novi zavezi ne boste nikjer našli, da je odrešenje v tem,  da "sprejmeš" Jezusa. V  Novi zavezi  nikjer ne pravi, da je odrešenje v tem,  da "povabiš Jezusa v svoje srce". Nikjer! Nikjer! Nikjer! Vse, kar vam znova in znova in znova govori, je to, da se spreobrnete in verujete!

~Voddie Baucham 


 

30. maj 2017

Večni dan


"Ljudje hrepenijo po tisočih dnevih in si tukaj želijo dolgega življenja. Naj prezirajo teh tisoč dni in zahrepenijo po enem dnevu, ki ne pozna ne vzhoda ne zahoda, po enem dnevu, po večnem dnevu, ki ga ni prinesel noben včeraj, in ki ga ne priganja noben jutri. Kaj nam bo teh tisoč dni? Mi gremo od tisoč dni k temu enemu dnevu, kakor bi šli od hrabrosti do hrabrosti."

~Avguštin, iz komentarja k Psalmu 84

29. maj 2017

Ponovno rojstvo ni dedno

Vsaka nova generacija potrebuje regeneracijo. 
~Charles H. Spurgeon

Ponovno rojstvo je stalna potreba, ki se nanaša na vse generacije.  Jezus je nekoč rekel Nikodemu: "Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo na novo ne rodi, ne more videti kraljestva Božjega." (Jn 3,3b CHR)  Nihče se ne more na novo roditi za nekoga drugega, ali za nekoga iz naslednje generacije. Ponovno rojstvo, ki prihaja od zgoraj, ni dedno. 

28. maj 2017

Socialni aktivizem?



Ali bi moral biti kristjan družbeno angažiran? Ko opazujemo svet okoli nas, hitro opazimo, da je okoli nas velika zmešnjava. Ali naj kristjan pomaga čistiti ta nered?  Kako vpliva evangelij na spremembe v družbi? Kaj pa tako imenovani socialni evangelij?

O teh in podobnih stvareh se v zgornjem videu pogovarjata Kel Richards in Phillip Jensen.

Vrednost duše

Ena  sama odrešena duša bo nadživela in odtehtala vsa kraljestva sveta.
~J. C. Ryle
 

27. maj 2017

Napoved preizkušenj

Ko pa pride Tolažnik, ki vam ga bom poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni; 27 in tudi vi pričujete, ker ste od začetka z menoj. 
To sem vam povedal, da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo izobčili; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas umori, mislil, da opravlja bogoslužno daritev. In to bodo počeli, ker niso spoznali ne Očeta ne mene. Toda te stvari sem vam povedal, da se boste spominjali, ko pride njihova ura, da sem vam jaz povedal.  
(Jn 15,26-16,4a)

Jezus je v svojem govoru pri zadnji večerji obljubil apostolom, da jim bo po svojem vnebohodu poslal Svetega Duha, ki bo pričeval o njem. Gospodov vnebohod je dogodek, ki pri kristjanih na splošno ne zbuja posebne pozornosti, pa vendar gre za zelo pomembno stvar. 

Dokler je Jezus živel na zemlji, je bilo njegovo delovanje prostorsko zelo omejeno. Jezus ni mogel istočasno hoditi po dveh ali več različnih geografskih prostorih. Ni mogel biti istočasno v Jeruzalemu in v Kafarnaumu. Sveti Duh lahko veje, kjer koli hoče (cf. Jn 3,8). Jezus se danes nahaja na desnici Boga Očeta, zato je apostol Pavel postavil naslednje retorično vprašanje: "Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, ki je bil obujen od mrtvih in sedi na Božji desnici ter posreduje za nas?" (Rim 8, 34) Pomembna Jezusova naloga na Očetovi desnici je torej, da posreduje za nas. Sv. pavel je glede tega na drugem mestu še bolj jasen: "Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus." (1Tim 2,5) Nekatere cerkve trdijo, da obstajajo tudi drugi sredniki in srednice, kamor štejejo Gospodovo mater Marijo in svetnike, Božja beseda pa je tu več kot jasna: srednik je samo eden in to je Jezus Kristus.   On se pri nebeškem Očetu kaže in posreduje za nas (cf. Heb 9,24). Sveti Duh pa je tisti, ki spreobrača duše grešnikov in vodi Božje izvoljene. 

Jezus ni napovedal svojim nasledovalcem lagodnega življenja, prej nasprotno. Obljubil je preganjanje: "Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so se držali moje besede, se bodo tudi vaše."  (Jn 15,20b)  Timothy Keller je nekje zapisal: "Jezus ni bil samo prijeten fant, ki je na svetu delal dobre stvari. Prijetnih fantov ne križaš. Križaš grožnje." Ljudje ne maramo slišati temeljnega sporočila Svetega pisma, ki nam pravi, da smo pokvarjeni tako na razumskem, kot na čustvenem in voljnem področju. Ne gre sicer za kvantitativno pokvarjenost, torej tako, ki ne bi mogla biti še večja, ampak za kvalitativno pokvarjenost, ki zadostuje za večno pogubljenje. Izven Jezusa ni odrešenja, kar  je za mnoge moteče. Religije tega sveta pravijo: "Delaj to in to in odrešen boš!" Jezus pravi: "Izpolnjeno je. Veruj vame in rešen boš." (Jn 19,30. cf. Jn 3,16ss. 14,1)

Ko Bog močno deluje, takrat tudi satan pospešeno deluje in skuša zmesti Božje delovanje, saj ve, da ima na razpolago le malo časa (cf. Raz 12,12). Toda zaveda se, da je njegovo delo enako Sizifovemu.  Apostol Pavel piše: "Toda trdni Božji temelj stoji in ima tale pečat: Gospod pozna svoje in: 'Naj odstopi od krivice vsak, kdor kliče Gospodovo ime.'" (2Tim 2,19) V tej vrstici nas najprej hrabri, ko pravi, da Gospod pozna tiste, ki so njegovi in da jih nihče ne more iztrgati iz njegove roke (cf. Jn 10, 28.29). Na koncu vrstice imamo  opozorilo, naj odstopi od krivice vsak, ki kliče Gospodovo ime. Dehjstvo je, da nihče ne more služiti dvema gospodarjema (cf. Mt 6,24), iz istega vrelca pa tudi ne more hkrati pritekati  sladka in grenka voda (cf. Jk 3,11). Duhovna shizofrenija pošilja v svet zmedena in nasprotujoča si sporočila.

Za vse, ki gredo skozi takšne in podobne preizkušnje, veljajo Jezusove besede: "Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami." (Mt 5,11.12)  Toda Bog je edini in najvišji plačnik za njihovo zvestobo ter stanovitnost!


26. maj 2017

Človeška narava in Kristus


Ko je privzel našo človeškost, je Kristus izkazal  naši človeškosti čast in potrdil, da ni s človeško naravo kot tako nič narobe.
~Michael Horton

25. maj 2017

R. C. Sproul o Kristusovem vnebohodu



Vnebohod je praznik, ki nas spominja na  poslednji dogodek v Jezusovem življenju na zemlji, čigar pomena se kristjani velikokrat ne zavedamo. Zato je prav, da ga na sveže osvetlimo.

O pomenu vnebohoda govori R. C. Sproul.


21. maj 2017

Zmagovalec nad svetom

"Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosíte in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.

To sem vam govoril v prispodobah. Pride ura, ko vam ne bom več govoril v prispodobah, ampak vam bom o Očetu jasno oznanjal. Tisti dan boste prosili v mojem imenu, in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas. Oče sam vas ima rad, ker imate tudi vi mene tako radi in trdno verujete, da sem prišel od Boga. Izšel sem od Očeta in prišel na svet, spet zapuščam svet in grem k Očetu." Njegovi učenci so rekli: "Poglej, zdaj govoriš jasno in ne uporabljaš nobene prispodobe. Zdaj vemo, da vse veš in da ti ni potrebno, da te kdo kaj vpraša. Zato verujemo, da si prišel od Boga." Jezus jim je odgovoril: "Zdaj verujete? Glejte, pride ura in je že prišla, ko se boste razkropili vsak na svoje in me pustili samega. Vendar nisem sam, kajti Oče je z menoj. To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal" 
(Jn 16,23b-33)
Kristjani opravljamo svoje molitve v imenu Jezusa Kristusa, oziroma po Kristusu. Pred Boga namreč ne stopamo v svojem, ampak v Kristusovem imenu, oziroma, kot pravi apostol Pavel: "Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus." (1Tim 2,5) Med Bogom in ljudmi ni mnogo srednikov, kot v nasprotju z razodeto Božjo besedo trdijo  častilci Marije in svetnikov, ampak en sam, to je Jezus Kristus v tvari človeka. Njegova človeška narava je sedaj v nebesih, kjer posreduje za nas, oziroma, kot pravi pisec Pisma Hebrejcem:  "Kristus namreč ni stopil v svetišče, ki bi ga naredila človeška roka in bi bilo le podoba pravega, ampak v sama nebesa, da zdaj za nas stoji pred Božjim obličjem." (Heb 9,24 JUB) On je torej naš zastopnik pred nebeškim Očetom. Zato prihajamo pred Boga s svojimi prošnjami in molitvami v njegovem imenu. Njemu je Bog "podaril ime, ki je nad vsakim imenom." (Flp 2,9b) Jezus sam nam je je zato naročil, naj prosimo Očeta v njegovem imenu.
V nadaljevanju pa je naš Gospod povedal še nekaj: "Tisti dan boste v imenu mojem prosili; in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas.  Zakaj Oče sam vas ljubi, ker ste vi mene ljubili in ste verovali, da sem jaz izšel od Boga." (Jn 16,26.27 CHR) Jezus Kristus je naš zastopnik pred Bogom. Pa ne le to. Svoje učence ima za svoje prijatelje (cf. Jn 15,14.15). Nebeški Oče ima rad Sinove prijatelje in uslišuje njihove molitve, ki mu jih prinašajo v Sinovem imenu. Zato pravi Jezus: "Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu." (Jn 15,16) Jezusovi učenci nismo sami sebe izvolili, ampak nas je Jezus izvolil, kot je ugajalo  volji nebeškega Očeta. 

V vrstici Jn 16,25 je Jezus povedal učencem, da pride dan, ko jim ne bo več govoril o prispodobah, kar so so učenci razumeli tako, kot da je ta ura že napočila. V nadaljevanju so celo izrazili vero, da je Jezus prišel od Boga (vv. 29.30). Toda on jim je odvrnil, da ni prepričan v trdnost njihove vere: "Zdaj verujete? Glejte, pride ura in je že prišla, ko se boste razkropili vsak na svoje in me pustili samega." (v. 31b.32a) Zelo razločno jim je povedal, da ga  bodo v odločilnem trenutku vsi zapustili in se razkropili, kar se je kasneje tudi uresničilo in se je samo Janez v družbi Jezusove matere in nekaterih žena pojavil pod Jezusovim križem. 

Toda Jezus kljub tej svoji napovedi ni obupal nad učenci. Še več, obljubil jim je, da bodo uživali njegov mir sredi spreminjajočega se in sovražnega sveta in jih spodbudil, naj bodo pogumni. Ni jim obljubil lahkega življenja, ugodja in bogastva, ampak stisko. Toda Jezus Kristus je tisti, ki je svet premagal (cf. v. 33).  Apostol Janez je napisal: "[V]se, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera." (1Jn 5,4) Objekt naše vere pa je Kristus (cf. 1Jn 5,5), ki je premagal svet. Le kaj je narobe s svetom? Apostol Janez odgovarja: "Poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja." (1Jn 2,16b) Gre za stvari, ki jih ima svet rad, to so "vrednote" sveta, ki jih svet ceni, vendar niso od nebeškega Očeta! (cf. 1Jn 2,16c) 

Toda v vsem tem je Jezus zmagovalec, z njim vred in po njem pa tudi, vsi, ki s(m)o Jezusovi, oziroma, kot je rekel sv. Pavel: "Toda v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil." (Rim 8,37. Hvala Bogu za zmago, ki nam jo daje po svojem Sinu jezusu Kristusu!



20. maj 2017

Nekaj poudarkov iz Knjige Razodetja

Zakaj zveni beseda apokalipsa tako skrivnostno in grozeče?  Morda zato, ker (več) ne poznamo  njenega izvirnega pomena?  V grščini ne pomeni nič drugega kot razodetje. Toda tak naslov nosi tudi zadnja knjiga Svetega pisma, in govori o "poslednjih rečeh". 

Danes obstaja kar nekaj načinov razlage in razumevanja Knjige razodetja, čemur se ne smemo čuditi, saj gre za spis, ki je poln skrivnostne simbolike, zato že vse od začetka buri domišljijo mnogih bralcev in razlagalcev. 

Te tematike se je v seriji polurnih predavanj lotil tudi reformirani teolog R. C. Sproul.  Spregovoril je o  času nastanka te knjige, o tem, kdo naj bi bil antikrist, kdo naj bi bila zver s skrivnostno oznako 666, o vnebovzetju svetih in o tisočletnih pričakovanjih (mileniju)... 

Na spodnjih povezavah je dostop do predavanj, kot jih je posredovala organizacija Ligonier Ministries. 








Možno je tudi neposredno prehajanje med posameznimi predavanji na sami spletni strani. Prehodi so označeni z znakoma  <   in   >. 

Moč evangelija

Moč evangelija ni v besedni spretnosti ali kateri koli drugi lastnosti pridigarja,ampak je evangelij sam po sebi Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje (cf. Rim 1,16). 


16. maj 2017

Izpopolnjen prevod Prg 30,18.19

Slika je zgolj simbolična, realnost pa ni.

Ko me je danes žena poslala, da nekaj poiščem v njeni torbici, me je to iskanje navdihnilo k temu, da sem še sam nekaj dodal navdihnjeni Božji besedi, zapisani v Prg 30,18.19. Kdor razume skrivnost ženske torbice, me gotovo ne bo razumel. Kdor je ne razume, me bo razumel. 

Tri reči se mi zde prečudovite,
štirih ne morem dojeti, pete pa še manj:
pot orla po nebu, pot kače po skalovju,
pot ladje po odprtem morju,
pot mladeniča z dekletom
in skrivnost vsebine ženske torbice.
                                               (Prg 30,18.19)

Božje delo v duši


Edino Bog lahko vstopi v temo človeške duše in reče: "Bodi svetloba!"

~ John MacArthur

14. maj 2017

Nobenih doktrin?

Ideja in izvirna objava: Simon Wartanian

"Ne potrebujem doktrin, potrebujem samo Jezusa!"

          "V redu. Kdo pa je ta Jezus?

On je Božji Sin, ki je prišel odrešit človeka..."

          "Že, že, toda tudi to je doktrina!"


Duh resnice na delu

"[Z]daj [...] odhajam k njemu, ki me je poslal, in nobeden izmed vas me ne vpraša: 'Kam odhajaš'", temveč vam je žalost napolnila srce, ker sem vam to povedal. Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal. Ko pride on, bo ovrgel svet glede greha, pravičnosti in sodbe: glede greha, ker vame ne verujejo, glede pravičnosti, ker odhajam k Očetu in me ne boste več videli, glede sodbe pa, ker je vladar tega sveta obsojen.
Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal."  (Jn 16,5-15)

Napovedana ločitev apostolov od ljubljenega Učitelja  ni bila lahka stvar, zato jim je srce napolnila žalost (v.6). Toda,  kot je jim rekel Jezus, je bila ta žalost brezpredmetna, kajti, dokler je bil Gospod med njimi na svetu, je bil Sveti Duh zadržan. Jezus Kristus, učlovečeni Božji Sin, je lahko v svojem človeškem stanju  deloval istočasno le na enem mestu, prehodil Galilejo, Judejo in še nekatere sosednje pokrajine, ni pa mogel biti  v drugih krajih.  Sveti Duh pa ni vezan na neko določeno telo, zato lahko deluje kjer koli (cf. Jn 3,8).  Iz tega razloga je rekel Jezus sviojim apostolom, da je  zanje  bolje, da  odide k Očetu, in da ga zamenja Sveti Duh - Tolažnik (v.7).

Izraz tolažnik je običajen, a ne ravno posrečen slovenski prevod grškega izraza parakletos. Le-ta pomeni nekoga, ki je pozvan na stran nekoga, oziroma nekomu na pomoč. Lahko bi ga tudi prevedli kot Branitelj, Odvetnik, Zagovornik, Srednik, Pomočnik. Ta je sicer lahko tudi Tolažnik, ampak ta izraz deluje precej medlo.

Jezus pravi, da bo Sveti Duh ovrgel svet glede greha, pravičnosti in sodbe (v. 8).
Glede greha. Čeprav smo vsi grešili in posledično ostali brez Božje slave (cf. Rim 3,23), svet nerad prizna greh. Še več, ta pojem skuša stlačiti nekam v ropotarnico zgodovine in praznoverja. Toda zanikanje obstoja greha še ne pomeni, da greha ni. Kdor ne verjame, naj vzame v roke današnji dnevni časnik, posluša poročila, ali si ogleda TV dnevnik. Ob novicah o vojnah, krivicah in kriminalu vseh vrst mu bo to najbrž takoj jasno, da je v tem svetu nekaj hudo narobe. V 9. vrstici nam Jezus pojasni vzrok greha: korenina greha je nevera. Nevera ni le to, da je nekdo brezbožen. T Po svetu hodijo milijoni in milijoni ljudi, ki verjamejo v Jezusa Kristusa, celo prepričani so, da je on dejansko Božji Sin in Odrešenik, a se kljub temu nimajo za odrešene. Menijo, da njegovo delo ni tako popolno, da ne bi še oni morali k temu pripomoči s svojimi deli, s čimer teptajo Jezusovo na križu dokončano delo. Apostol Janez piše: "Pišem vam, otroci, ker so vam zaradi njegovega imena odpuščeni grehi." (1Jn 2,12) Na drugem mestu pa pravi: "To vam pišem, da boste vedeli, da imate večno življenje, vam, ki verujete v ime Božjega Sina." (1Jn 5,13) Je to tem ljudem premalo razumljivo, ali preveč nestvarno? Če je slednje, potem nimajo vere v Božjega Sina, čeprav morda v teološkem in zgodovinskem smislu verjamejo v njegov obstoj in delo.

Glede pravičnosti. Kot pravi Calvin, ljudje  dejansko nikoli ne bodo lačni in žejni pravičnosti, ampak jo bodo zavračali, če se ne bodo prej prepričali glede greha. Posameznik ne more napredovati v stvareh evangelija, če se pred tem ne poniža in pokesa. Do resnične ponižnosti pa pride le, če se prepriča o svojem grehu. Pred Bogom ne premoremo lastne pravičnosti. On je tisti, ki nam  daje  pravičnost, ta pravičnost je torej Božji milostni dar, s katerim nas on na nek način pokrije. Ta dar pa smo prejeli že tedaj, ko je njegov Sin vstal zaradi našega opravičenja (cf. Rim 4, 25)  Kristus je odšel k Očetu (cf. Jn 16,10) in "je za nas postal modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odkupitev." (1Kor 1,30) Da, Kristus je  naša pravičnost! "Kajti Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, ki je le pravega svetišča podoba, temuč v samo nebo, da se sedaj kaže obličju Božjemu za nas." (Heb 9,24 CHR) Kristus, naša pravičnost, se sedaj za nas prikazuje pred Božjim obličjem. Ker je šel Kristus k Očetu, je naloga Svetega Duha, da prepričuje svet glede resnične  pravičnosti.

Glede sodbe. Kot nam Jezus pojasni v nadaljevanju, je sodba povezana z dejstvom, da je vladar tega sveta obsojen (cf. Jn 16,11). Calvin pravi glede tega, da Sveti Duh prepričuje svet glede sodbe v smislu, da je Kristus premagal kneza hudobije in ga obsodil, ter po svoji zmagi obnavlja svet in spravlja v red stvari, ki so bile uničene in v razkroju.

V nadaljevanju je Jezus povedal apostolom, da je še veliko stvari, ki jim jih mora povedati, a jih oni tedaj še niso bili zmožni nositi nositi (cf. Jn 16,12). Naloga nadaljnjega uvajanja apostolov v vso resnico je pripadala  Svetemu Duhu (cf. v. 13). Rimskokatoliška cerkev ima Jn 16,13 za kronski dokaz, da cerkev (seveda njihova) še vedno prejema razodetja od Boga, ki sicer niso več individualna, ampak kolektivna, na ta način širi zaklad vere in mu dodaja nove nauke, ki jih sicer ne najdemo v Svetem pismu. Razodevanje resnice naj bi bil torej dolgotrajen proces, ki še vedno traja.  Toda omenjeni odlomek ne pripoveduje, kot da bi v njem Jezus  govoril o cerkvi na splošno, ampak se nanaša na apostole. Ti so bili potem uvedeni v vso resnico, ki so jo nato posredovali naprej.  Zato pravi apostol Juda (Tadej) o veri, da  "je bila svetim izročena enkrat za vselej". (Jud 1,3b) V kolikor bi razodevanje vere še kar trajalo, bi bile te apostolove besede povsem brezpredmetne. Vera je bila torej izročena enkrat za vselej, Kristusovi učenci pa so jo zapisali v spisih, ki jih imenujemo Sveto pismo Nove zaveze. Duh je navdihnjene pisce spominjal preteklih dogodkov (cf. Jn 14,26), ki so jih zapisali v štirih evangelijih, jim razložil evangelij odrešenja, pomemben za sedanjost (cf. Jn 14,26. 15,26), podan v Apostolskih delih ter apostolskih pismih in razodel eshatološko prihodnost  (Raz 1,19).

Vse, kar je Sveti Duh posredoval apostolom, je prejel od Jezusa, Jezus pa isto prejema od Očeta, oziroma poseduje skupaj z Očetom (Jn 16,14.15). Glavna naloga Svetega Duha je, da nas prepričuje o tem, da smo grešniki, ki potrebujemo Odrešenika ter nas vodi k Njemu, ki je umrl za naše grehe in vstal zaradi našega opravičenja. Duh pa je tudi tisti, ki vodi izvoljene na poti stanovitnosti, tako da se na njih izpolnjuje Jezusova beseda: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel, kajti nisem prišel iz nebes, da bi uresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse to obudim poslednji dan." (Jn 6,37-39) Kadar in kogar torej Bog rešuje, tedaj in tistega tudi zagotovo reši!