28. januar 2017

Res, kakšen človek?


Ko je stopil v čoln, so šli njegovi učenci za njim. 24 Na jezeru je nastal velik vihar, tako da so valovi pokrivali čoln; on pa je spal. 25 Pristopili so k njemu, ga zbudili in rekli: "Gospod, reši nas! Izgubljeni smo!" 26 Dejal jim je: "Kaj se bojite, maloverni?" Tedaj je vstal, zapretil vetrovom in jezeru in nastala je globoka tišina. 27 Ljudje pa so se začudili in govorili: "Kakšen človek je ta, da so mu pokorni celo vetrovi in jezero?"
 Ko je prišel na drugo stran, v Gadársko deželo, sta mu iz grobov prišla nasproti dva obsedenca. Bila sta tako divja, da nihče ni mogel mimo po tisti poti. 29 Zavpila sta in rekla: "Kaj imava s teboj, Božji Sin? Ali si nas prišel sèm pred časom mučit?" 30 Daleč od njiju pa se je pasla velika čreda svinj. 31 Demoni so ga prosili: "Če nas hočeš izgnati, nas pošlji v čredo svinj!" 32 Rekel jim je: "Pojdite!" Šli so torej ven in vstopili v svinje. In glej, vsa čreda svinj je planila po bregu v jezero in v vodi poginila. 33 Pastirji pa so zbežali, odšli v mesto in sporočili vse, tudi o obsedencih. 34 Vse mesto je šlo Jezusu naproti. In ko so ga zagledali, so ga prosili, naj odide iz njihovih krajev. (Mt 8,23-34)

Skeptiki vseh vrst in barv trdijo, da čudeži niso mogoči, ker so v nasprotju z naravnimi zakoni.  Za tiste, ki pripadajo materialističnemu svetovnemu nazoru, so čudeži res nekaj nemogočega, ker vsaj načeloma priznavajo le tisto, kar vidijo, slišijo, otipajo ali kako drugače (ob)čutijo.  Za nas, ki verujemo v Stvarnika in Vzdrževalca vesoljstva, ki je ustvaril tudi naravne zakone, po katerih se vse giba in ravna, čudeži niso problem. Vemo, da so čudeži nenaravni in v nasprotju z naravnimi zakoni, zato jim tudi pravimo čudeži. Verujemo pa tudi, da je Stvarnik naravnih zakonov zmožen te zakone za določen čas in na  mestih, ki jih sam določi, obiti, kakor je skladno z njegovo voljo.

V prvem delu našega odlomka so Jezus in učenci stopili v čoln, da bi se prepeljali čez Galilejsko jezero, ki je znano po nenadnih in močnih vetrovih, ki razburkajo jezero in naredijo visoke valove.  Tudi v našem besedilu imamo opravka s podobnim dogodkom. Valovi so že prekrivali čoln, učenci so postali panični, kar je povsem razumljivo, Jezus pa je mirno spal, kar najbrž ni tako samoumevno. Ko so ga prebudili, se jim ni zahvalil, ampak jih je  pograjal zaradi pomanjkanja vere. Bili so v prisotnosti Odrešenika, oni pa so kljub temu trepetali zaradi valov in viharja. Toda nikar jih ne obsojajmo, saj se tudi mi velikokrat znajdemo v težkih  situacijah,v katerih vidimo le problem, ne vidimo pa, da je Bog večji od našega problema. Nevera je torej tudi naš problem. Kakorkoli, Jezus ni ostal le pri graji, ampak je na kratko zapretil vetrovom in vihar je v hipu ponehal. Vsi so se začudili rekoč: "Le kakšen človek je to?" Učenci torej še niso v polnosti dojeli, s kom imajo opravka. Le Bog lahko na tak način pomiri valove in vihar:
"GOSPOD, Bog nad vojskami, kdo je kakor ti?
Mogočen si, GOSPOD, in tvoja zvestoba te obdaja.
Ti gospoduješ nad objestnostjo morja,
ko se vzdigujejo njegovi valovi, jih pomirjaš."  (Ps 89,9.10. Gl. tudi Pss 65,6-8. 107,23-30)
Jezus Kristus je torej s tem dejanjem dokazal svojo Božjo moč in da je tudi Gospodar narave. 

Drugi del naše perikope se dogaja na drugi strani Galilejskega jezera, kjer sta prišla Jezusu naproti dva obsedenca, ki sta živela po grobovih.  Tukaj  je moral Jezus  nastopiti  "proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam" (Ef 6,12). Srečanje z demoni je zadnja stvar, ki bi si jo morali želeti. Gre za padle angele, ki so pod Satanovim nadzorom.  Prisotnost Božjega Sina je bila za te duhovne sile grozno moteča, vedeli pa so tudi, da se je pojavila pred časom, ko naj bi nastopila. Zato so ga vprašali, če jih je prišel pred časom mučit. Demoni namreč vedo, da jih čakata v od Boga določenem času sodba in večna kazen. Ker niso prenesli Gospodove prisotnosti, so ga zaprosili, da jih nažene v  čredo svinj, ki se je pasla v bližini. Izpolnil je njihovo željo, čredo svinj, čreda pa se je nato zapodila v jezero. Od destruktivnih duhovnih sil česa manj uničujočega tudi ni bilo pričakovati. Usoda  svinj je predpodoba končne usode demonov v ognjenem jezeru (cf. Raz 20,10). Tri leta pozneje je Jezus s svojo smrtjo na križu in vstajenjem izvršil  prelomno zmago nad peklenskimi silami  (cf. Kol 2,12-15).

Prebivalci tistega območja, poganski Gadareni, seveda niso bili zadovoljni z razpletom dogodkov, ker so utrpeli materialno škodo.  Jezusa so prosili, naj odide. Tudi danes se mnogi ljudje, ki se kakor koli srečajo z Jezusom, obrnejo proč od njega. Z njim nočejo imeti opravka, ker mislijo, da  to prinaša izgubo v njihovem vsakdanjem življenju. Res je, Jezus prinaša izgubo. On odvzema greh, ki ljudemm ki so v stanju padle narave, pomeni tako rekoč vse (cf. Jn 1,35.36).  Po drugi strani daje večno življenje vsem, ki verujejo vanj (cf. Jn 3,16-18).

Ali veruješ vanj?


Ni komentarjev: