27. februar 2017

Jezus - vir ljubezni


Tudi ljubezen se, enako kot vera, ne zaneti s samoopazovanjem, ampak s pogledom na Jezusa, Začetnika in Dovršitelja naše vere.
~Edmund P. Clowney

26. februar 2017

Smer Jeruzalem




Zbral je okrog sebe dvanajstere in jim rekel: "Glejte! V Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim bo izpolnjeno vse, kar je pisano po prerokih. 32 Izročen bo namreč poganom, ki ga bodo zasmehovali, z njim grdo ravnali, vanj pljuvali, 33 ga bičali in umorili, in tretji dan bo vstal." 34 Vendar oni niso doumeli nič od tega. Ta govor jim je ostal prikrit in niso razumeli, kar je govoril.
35 Ko se je bližal Jerihi, je sedèl ob poti neki slepi mož, ki je prosil vbogajme. 36 Slišal je množico, ki je šla mimo, in spraševal, kaj je to. 37 Povedali so mu, da gre mimo Jezus Nazarečan. 38 Zavpil je: "Jezus, Davidov sin, usmili se me!" 39 Tisti, ki so hodili spredaj, so ga grajali, naj umolkne; on pa je še bolj vpil: "Davidov sin, usmili se me!" 40 Jezus se je ustavil in ukazal, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se mu je približal, ga je vprašal: 41 "Kaj hočeš, da ti storim?" Dejal je: "Gospod, da bi spregledal." 42 Jezus mu je rekel: "Spreglej! Tvoja vera te je rešila." 43 In pri priči je spregledal. Šel je za njim in slavil Boga. Vse ljudstvo, ki je to videlo, je hvalilo Boga.  (Lk 18,31-43)

Ko se je Jezus nasmenil na svojo poslednjo pot v Jeruzalem in  zbral  dvanajstere okoli sebe svojih dvanajst apostolov ter jim natančno razložil, kaj se bo z njim tamkaj zgodilo, jim ni bilo nič jasno. Bilo jim je prikrito. V svojih glavah so si predstavljali Božje kraljestvo kot nekaj, kar bo Jezus na zmagovit način ustanovil v Izraelu. Učenci pravzaprav še dolgo niso razumeli, za katere vrste kraljestvo bo šlo, zato so ga celo malo pred njegovim pred vnebohodom vprašali:  "Gospod, ali boš v tem času obnovil izraelsko kraljestvo?" (Apd 1, 6b)  Kakorkoli, učenci so bili kakor tisti slepec pred Jeriho, ki je prosil vbogajme. 

Na nek način je tudi danes podobno. Ljudje, ki smo po naravi slepi za Boga (dejstvo je, da smo po naravi vsi cepljeni proti Bogu), se podobno kot slepi berač sprašujemo, kaj se dogaja okrog nas.  In potem nam nekdo oznani: "Jezus Kristus je umrl za naše grehe, in s svojim vstajenjem zagotavlja vsem, ki vanj verujejo ter se nanj zanesejo, popolno opravičenje od vseh grehov in večno življenje v Božjem kraljestvu."  Na to sporočilo se lahko odzovemo na dva načina. Lahko sploh ničesar ne doumemo, ker nam je ta govor tuj in nam ostane prikrit, mi pa gremo mirno naprej, kot da se ni nič zgodilo. Lahko pa skupaj s slepim beračem zavpijemo: "Jezus, Davidov Sin, usmili se me!" Jezus je poslal po slepega berača in ga dal pripeljati predse, da  se je uresničila Božja beseda izrečena po preroku Joelu: "Vsak, kdor bo klical GOSPODOVO ime, bo rešen." (Jl 3,5) Berač je bil rešen svoje slepote, ker je veroval, da ga Jezus more ozdraviti. Beraču ni bilo treba ničesar storiti, da bi bil ozdravljen.  Veroval je in je spregledal. 

Tudi nam grešnikom ni treba ničesar storiti, da bi uvideli svojo duhovno slepoto in spoznali, da smo na poti pogubljenja. Toda ne glede na to, kako velik je naš greh, ga Božja milost  neskončno presega. In še vedno velja, da se GOSPOD odzove vsaki osebi, ki iskreno kliče njegovo ime.  Zato je Kristus ob drugi priložnosti povedal: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) 

Na začetku svoje zadnje poti v Jeruzalem je Jezus z besedo in dejanjem razodel namen svojega prihoda na svet in sicer, da bi  s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil vse, ki  v veri pridejo k njemu, podobno kot je pristopil slepi berač. Konec koncev smo pred neskončnim Bogom vsi samo berači, oziroma, kot se glasijo zadnje besede, ki jih je  izrekel Martin Luther na smrtni postelji: "Vsi smo berači. To je res." Tako je, berači na poti v nebeški Jeruzalem.

25. februar 2017

24. februar 2017

Blizu ali daleč od milosti?


Bog je gotovo obljubil svojo milost ponižnim, se pravi tistim, ki so obupali nad sabo (1Pt 5,5). Človek pa se ne more res popolnoma ponižati, dokler ne ve, da je njegovo odrešenje povsem zunaj njegovih moči, sklepov, prizadevanj, volje ali del, temveč je povsem odvisno od presoje, sklepa, volje in dela nekoga drugega, namreč edinole Boga. Dokler bo prepričan, da sam lahko vsaj kanec prispeva k svojemu odrešenju, se zanaša nase in ne obupa dokončno nad seboj. Zato se ne poniža pred Bogom, temveč domneva, upa ali pa si vsaj želi, da bi se našel kraj, čas ali neko delo, ob pomoči katerega bo naposled dosegel odrešenje. Kdor pa sploh ne dvomi, da je vse odvisno od Božje volje, ta povsem obupa nad seboj  in nič ne izbira, temveč čaka na Božje delovanje, in ta je najbližji milosti, da bo odrešen[...]

~Martin Luther, O usužnjeni volji



Iz: Martin Luther, Izbrani spisi, Nova revija. Ljubljana 2001. S. 417

23. februar 2017

Prisluhni besedi - postni seznam


Ste vedeli, da ponavljanje iste stvari tri tedne vsak dan zapored ustvari navado?

Bi želeli, da je Kristus vaš vsakdanji kruh in da je vaša navada, da živite v Njem in po Njem?

Vabimo vas, da stopite v akcijo – vsak dan v postu vam bomo posredovali posnetek Božje Besede. 

Prejeli ga boste na mail in poslušali kadarkoli v dnevu.

Prepričani smo, da ste s tem, ko se boste pridružili akciji, postavili odlične temelje za hojo skupaj z Jezusom. Verjamemo, da je to tista pot, ki prinaša mir in veselje.

Posnetke boste lahko poslušali na naši spletni strani (vsak dan boste po e-pošti prejeli povezavo) ali na svojem priljubljenem predvajalniku podcastov (iTunes, Stitchr, ...).

Vsak dan ob 19:45 jih boste lahko slišali tudi na Radiu Ognjišče.




Vir: Svetopisemska družba Slovenije>>>

 

Kaj pa prvotna cerkev?


Prvotna cerkev ni imela ne stavb, ne denarja, ne političnega vpliva, a je kljub temu obrnila svet na glavo.

~J. D. Greear


22. februar 2017

Odprta vrata


Vrata usmiljenja so odprta, nad vrati pa je napis: »Zanesljiva je tale beseda in vredna popolnega sprejetja: Kristus Jezus je zato prišel v svet, da bi rešil grešnike.« Med besedo »rešil« in naslednjim izrazom »grešnike« ni nobenega pridevnika. Ne govori o skesanih grešnikih, oživljenih grešnikih, senzibilnih grešnikih, užaloščenih grešnikih ali vznemirjenih grešnikih. Ne, ampak govori preprosto o grešnikih. Zatorej vem, da kadar pridem, torej ko pridem danes h Kristusu (čutim namreč, da moram v svojem življenju pristopati h Kristusovemu križu enako, kot sem moral pred desetimi leti, ko sem prišel k njemu prvič), si ne drznem priti kot prebujen ali oživljen grešnik, ampak še vedno kot grešnik, ki v svojih rokah ne prinaša ničesar. 
~Charles H. Spurgeon
 

21. februar 2017

Je naše razumevanje Boga neustrezno?



John MacArthur je v svoji kratki, jedrnati in udarni razlagi pojasnil, da je vzrok mnogim težavam v sodobni cerkvi naše  pojmovanje tega, kdo in kaj je dejansko Bog... 

20. februar 2017

Mi ne živimo evangelij


Mi ne živimo evangelij, ampak se obnašamo na način, ki gre v korak z resnico evangelija.
~Michael Horton

Gre res le za skupek tkiva?

Ko je nerojeni otrok star...
  • 18 dni: začne biti otrokovo srce;
  • 42 dni: je pri njem zaznana možganska aktivnost;
  •  52 dni: kolca in zeha;
  • 8 tednov:  delujejo vsi organi;
  • 9 tednov: dobi prstne blazinice;
  • 10 tednov: čuti bolečino;
  • 11 tednov: se smeji.  
 Gre tukaj res le za skupek tkiva? Po isti logiki smo tudi mi vsi le skupek tkiva.

19. februar 2017

Biti v Kristusu


Ker smo v Kristusu, so nam vsi njegovi blagri, vsa njegova poslušnost in vse, kar je on storil, dani kot brezplačen dar. 

~Justin Holcomb

18. februar 2017

Pavel in superapostoli

Saj z užitkom prenašate nespametne, vi, ki ste pametni! 20 Prenašate, če vas kdo zasužnjuje, če vas kdo izkorišča, če vam kdo jemlje, če se kdo dviga nad vas, če vas kdo tolče po obrazu. 21 V svojo nečast govorim, kakor da bi bil res šibek. S čimer si kdo upa bahati se – še zmeraj govorim v neumnosti – si upam tudi jaz. 22 So Hebrejci? Jaz tudi. So Izraelci? Jaz tudi. So Abrahamovo potomstvo? Jaz tudi. 23 So Kristusovi služabniki? Brez pameti govorim: jaz še bolj! Večkrat v hudih naporih, večkrat v ječah, neprimerno bolj pod udarci, večkrat v smrtni nevarnosti. 24 Od Judov sem jih petkrat dobil po eno manj kot štirideset. 25 Trikrat so me bičali, enkrat kamnali, trikrat sem doživel brodolom in eno noč in dan preživel na globokem morju. 26 Pogosto sem bil na potovanjih, v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred razbojniki, v nevarnostih pred rojaki, v nevarnostih pred pogani, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v puščavi, v nevarnostih na morju, v nevarnostih med lažnivimi brati. 27 V trudu in mukah, v pogostem bedenju, v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in goloti. 28 Poleg tega še vse, kar me dan za dnem zaposluje, skrb za vse Cerkve. 29 Kdo je slaboten, ne da bi bil tudi jaz slaboten? Kdo pa se spotika, ne da bi tudi mene žgalo?
30 Če se je že treba hvaliti, se bom hvalil s svojimi slabostmi. 31 Bog in Oče Gospoda Jezusa, on, ki je slavljen na veke, ve, da ne lažem.   
(2Kor 11,19-31)  

Korintska cerkev je bila zelo dinamična, v preveliki meri celo preveč živahna in sprejemljiva za razne vplive, zato so se vanjo vtihotapili različni nauki in ljudje, ki so jih vnašali vanjo. Prišlo je celo tako daleč, da je moral sv.  Pavel braniti svoje apostolstvo pred različnimi "superapostoli" in podobnimi zapeljivci, ki so prinašali drugega Jezusa, drugačnega Duha in drugačen evangelij (cf. 2Kor 11,4) ter se delali, kot da so služabniki pravičnosti.  To ni nič čudnega, saj se sam Satan maskira v angela luči (cf. ib. v. 14.15).

 Eden od znakov lažnih apostolov je bila njihova gospodovalnost in posesivnost,  s katero so si podrejali ude cerkve, ko da so le-ti njihovi sužnji (cf. ib. v. 20). Bili so polni samohvale, zato si je tudi apostol Pavel privoščil, da se malo pohvali.

Toda njegova samohvala je bila pravzaprav parodija na samohvalo superapostolov. Biti osmešen, obtoževan, preganjan, pretepan, bičan, kamenjan, čemeti po zaporih, preživeti tri brodolome ter  potovati v neprestani nevarnosti pred razbojniki in sovražniki vseh vrst, niso  tako imenitne stvari, da  bi se  z njimi človek hvalil.  Toda Pavel se za razliko od superapostolov ni hvalil s silo in močjo, ampak ravno s svojimi slabostnostmi. Ob neki priložnosti mu je  Gospod razodel: "Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti." (2Kor 12, 9)  To je videti kot odmev Gospodove besede Zerubabelu v Stari zavezi: "'Ne s silo in ne z močjo, temveč z mojim duhom,' govori GOSPOD nad vojskami." (Zah 4,6b) Znamenja apostolstva se  niso kazala v izrednih stvareh, v sili in moči, ampak ponavadi v čisto navadnih, vsakdanjih rečeh. Apostol Pavel ni imel od svoje apostolske službe nobene materialne ali kake druge pozemske koristi, prej škodo.

Tudi danes je v krščanskem svetu in  na njegovem robu precej ljudi, ki se hvalijo s posebnimi razodetji, imajo se za preroke, celo apostole. Nekateri se hvalijo z velikimi in čudežnimi deli. Za takimi letajo množice in nastajajo različne megacerkve, ki jih ponavadi vodijo superbogati "pastirji". Goljufi in šarlatani vseh vrst vdirajo v cerkev in prinašajo vsak svoj  "drugačen evangelij": evangelij prosperitete, socialni evangelij, vezan na teologijo osvoboditve, razne newagerske evangelije in podobno. 

Toda evangelij je lahko samo eden, tisti, ki so ga oznanjali Pavel in drugi Jezusovi apostoli. Ta pravi, da je bil naš Gospod Jezus Kristus usmrčen za naše grehe,  da je vstal zaradi našega opravičenja in da se ne pogubi, kdorkoli vanj veruje, ampak ima  večno življenje (cff. Rim 4,25. 1Kor 15,1 ss. Jn 3,16).  Preprosto in jasno!


17. februar 2017

Istospolno usmerjen in zvest Jezusu



Sam Allberry je anglikanski pastor, v prvi vrsti pa kristjan,  predan našemu Gospodu Jezusu Kristusu. V svojem življenju se sooča z istospolno usmerjenostjo, o čemer odkrito govori. Toda, kot sam pravi, njegova seksualnost ni nekaj, kar bi ga določalo kot osebo. On tudi brani tradicionalno zakonsko zvezo med enim možem in eno ženo, kakor jo je  začrtal Bog od vsega začetka. Kot je povedal na Generalni sinodi Cerkve Anglije (General Synod of the Church of England), so ga  sošolci nekoč šikanirali kot geja, na sinodi pa se čuti šikaniranega zaradi tega, ker kot oseba z istospolno usmerjenostjo zagovarja Jezusovo učenje o zakonski zvezi...


15. februar 2017

Če si kristjan, si v Kristusu



R. C. Sproul pravi: "Če si kristjan, si v Kristusu," in pojasnjuje, zakaj je to tako. Sporočilo je kratko, jedrnato in  udarno.


Ni razloga za samozadovoljstvo


Tisti hip, ko začutimo zadovoljstvo ob manjšem napredku na poti posvečenja, se je treba toliko bolj pokesati in priznati, da je vsa naša pravičnost kot umazana cunja. 
~Dietrich Bonhoeffer

12. februar 2017

Vsi tekmovalci - vsi zmagovalci


"Mar ne veste, da tisti, ki tečejo na tekališču, res vsi tečejo, da pa le eden dobi nagrado? Tako tecite, da jo boste dosegli. 25 Vsak tekmovalec pa se vsemu odreče, ôni, da prejmejo venec, ki ovene, mi pa nevenljivega. 26 Zato jaz ne tečem kar na slepo, ne bojujem se, kakor bi mahal po zraku. 27 Nasprotno, trdo ravnam s svojim telesom in ga usužnjujem, da ne bi bil sam zavržen, ko oznanjam drugim." 
(1Kor  9,24-27)

Ko je sv. Pavel pisal te besede, je najbrž imel v mislih Korinčanom dobro znane istmijske igre, ki so potekale vsako drugo leto v njihovem mestu in so  po popularnosti zaostajale le za olimpijskimi igrami. Takratne igre so se v določenih detajlih razlikovale od današnjih podobnih tekmovanj. Zmagovalcu so dali na glavo venec iz oljčnih vejic, danes pa najboljšim podeljujejo medalje in še kaj (materialna plat tu seveda ni zanemarljiva). 

Toda vsa taka tekmovanja so imela in še imajo eno skupno značilnost: prvi je lahko le eden. Pri izenačenem času bi se to lahko posrečilo dvema. Drugače pa je pri tistem, o čemer govori apostol  Pavel. On postavlja vse kristjane v tekališče in nas spodbuja, da se potrudimo za nagrado, torej, da bomo na nek način vsi prvi.  Ali je s tem mislil, da se kristjan odreši po delih?  Če bi to mislil, bi bil sam s sabo v kontradikciji, saj pravi na drugem mestu:  "Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar.  Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil." (Ef 2,8.9)  Toda kristjani smo kot sito in rešeto: hitro pozabljamo, kako, zakaj in česa smo (bili) odrešeni, pozabljanju sledi pa popuščanje. S tem se situacija samo poslabša, kar privede do malodušja. Ker nam je Pavel hotel prihraniti to nadlogo, nas  spodbuja k disciplini. Usužnjevanje telesa, o katerem pripoveduje, ne pomeni, da moramo sami sebe mučiti, kot to počnejo razni asketi, ki si hočejo na tak način pridobiti dodatne zasluge pred Bogom (kar je v bistvu navaden napuh), ampak nas drži v zavesti, da smo Božji otroci. Taka disciplina seveda pomeni tudi odrekanje, a nagrada je že na tem svetu zavest, da smo v varnih Božjih rokah. Brez discipline apostol Pavel tudi ne bi zmogel opraviti dela, za katero ga je Bog določil. 

Obstaja še druga razlika med tekmovalci na športnih igrah in tekmovalci v Božjem tekališču. Njihova nagrada je taka, ki ovene, ali pa bo  šla   nekega dne na določen način v nič, nas pa čaka večna nagrada v Božjem kraljestvu.   Kot sem že  napisal, vztrajnost v tej naši tekmi ni vzrok našega odrešenja, ampak njegova posledica. Naš Gospod je ob neki priložnosti rekel: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel." (Jn 6,37) Take vztrajnosti ne moremo proizvajati iz lastne moči, v nasprotnem primeru bomo omagali. Ta moč prihaja od Boga. 

In še ena pomembna razlika obstaja med športnimi igrami in tekmo, v kateri se je znašel kristjan.  Na športnem tekmovanju je nekdo prvi, spet nekdo drugi, tretji, četrti, deseti, stoti... Pri naši tekmi ni takega razvrščanja in uvrščanja. Nihče ne tekmuje proti ostalim, ampak skupaj z ostalimi. Nekateri so malo bolj spredaj, drugi malo bolj zadaj, pač odvisno od osebne zmožnosti in okolnosti. Problem lahko nastopi, če nekateri mislijo, da si pri Bogu zaslužijo kaj več od drugih. O nečem podobnem govori Jezus v svoji priliki o delavcih v vinogradu (cf. Mt 20, 1-16). Prilika pripoveduje o gospodarju vinograda, ki je šel ob različnih urah dneva najemat delavce za svoj vinograd in se je z delavci iz  vsake skupine pogodil, da jim bo plačal po en denarij. Ko so prišli po plačilo, so tisti, ki so začeli z delom prvi, mislili, da bodo dobili več od tistih, ki so prišli pozneje, zato so se začeli pritoževati. Gospodar pa je rekel enemu od teh: "Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?" (Mt 20,13-15)  Pogodba je pogodba, če si se pogodil po denariju, ne moreš pričakovati dveh denarijev.  Kot sem že napisal, ne tekmujemo vsak proti vsem ostalim, ampak skupaj z drugimi brati in sestrami, plačilo pa določa Bog. Pri tem ne smemo pozabiti, da smo še vedno samo grešniki, odrešeni po zasluženju Jezusa Kristusa, ne po svojih zaslugah. 

Pri Bogu ni zlatih, srebrnih in bronastih medalj ter uvrščanja na takšna in drugačna mesta na lestvici zmagovalcev in poražencev. Vse je po milosti. Zato bo na koncu vsakdo, ki vztraja, prejel od njega nevenljiv venec.


10. februar 2017

Naj kristjani podpirajo vlade, ki dajejo prednost krščanskim beguncem?


Nekateri kristjani, predvsem tisti z liberalnim predznakom, pravijo, da vlade ne bi smele dajati prednosti beguncem krščanske provenience. Pa imajo prav? Božja beseda pravi: "Če kdo za svojce, posebno za domače, ne skrbi, je zatajil vero in je slabši od nevernika." (1Tim 5,8) Kar velja za naše biološke svojce, nedvomno velja tudi za naše brate in sestre v Kristusu. Toda to ni edini razlog. Drugi razlog je ta, da so kristjani danes najbolj preganjana manjšina v islamskih in nekaterih drugih državah. Enako je treba pomagati tudi drugim manjšinam, kot so na primer jazidi. 



09. februar 2017

Kako najbolje razumeti Biblijo danes?



Biblija ni na prvem mestu skupek zapovedi in pravil, ampak je drama, v kateri pripada glavna vloga Jezusu Kristusu. O tem pripoveduje dr. Michael Horton. Video traja malo več kot štiri minute. 

Brez evangelija


Brez evangelija je vse brezkoristno in jalovo; brez evangelija nismo kristjani; brez evangelija je vse bogastvo revščina, vsa modrost pred Bogom norost, moč šibkost in vsa človeška pravičnost pod Božjo obsodbo. Toda po spoznanju evangelija smo postali Božji otroci, bratje Jezusa Kristusa, sodeželani svetih, državljani Božjega kraljestva, Božji sodediči z Jezusom Kristusom, po katerem so ubogi obogateli, slabotni postali močni, neumni modri, grešniki opravičeni, obupani potolaženi, dvomljivci dobili gotovost in sužnji svobodo. To je Božja moč v rešitev vsem tistim, ki verujejo.
~Jean Calvin

06. februar 2017

R. C. Sproul: Vprašanja in odgovori



Zgornji video predstavlja posnetek letošnje januarske oddaje, v kateri je teolog dr. R. C Sproul odgovarjal na najrazličnejša vprašanja poslušalcev. Video traja manj kot eno uro.


05. februar 2017

Ljuljka med pšenico

Vir slike: Wikipedia
Podal jim je drugo priliko; rekel je: "Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: 'Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?' Dejal jim je: 'Sovražen človek je to storil.' Služabniki pa so mu rekli: 'Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?' 'Nikakor,' je dejal, 'da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve.' Ob času žetve pa porečem žanjcem: 'Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.'"  
 (Mt 13,24-30)

Vrsta ljuljke lolium temulentum, je  zelo razširjen plevel  v Siriji in Palestini. Gre za enoletno travo s črnimi semeni, ki so strupena za človeka in živino. Dokler je še mlada, jo po videzu zelo težko ločimo od pšenice, med katero je zasejana. Tudi sicer so njene korenine tesno prepletene s koreninami pšenice. Ko pa oboje dozori, postane razlika med obema rastlinskima vrstama popolnoma očitna. Zaradi teh njenih lastnosti je poslužila Jezusu kot dobro ponazorilo tega, kako deluje Božje kraljestvo.  Ker ta prilika učencem ni bila razumljiva, jim  je naš Gospod podal še dodatno razlago, ki jo najdemo v Mt 13, 36-43.

Nebeško, oziroma Božje kraljestvo ni nekaj  abstraktnega, oddaljenega, saj pravi Jezus na drugem mestu: "Božje kraljestvo je med vami." (Lk 17,21c) Sejalec, o katerem pripoveduje prilika, je sam Jezus, ki je posejal seme Božjega kraljestva na njivi, ki predstavlja svet.  Seme predstavlja so sinove, oziroma otroke Božjega kraljestva, sovražnik, ki je posejal ljuljko, pa je Satan.  Ljuljkino seme, oziroma tisto, kar iz njega vzkali in zraste, so tisti, katere vodi Satan.  

Jezus je hotel s to priliko povedati, da  bodo sovražniki Božjega kraljestva  na tem svetu sobivali skupaj z otroki kraljestva. Toda sovražniki kraljestva ne bodo sobivali (in ne sobivajo)  le v svetu "tam zunaj", ampak tudi v vidni cerkvi. Kot so ljuljkine korenine prepletene s koreninami pšenice, tako so nepristni kristjani prepleteni v vidni cerkvi s pravimi kristjani.   Ob času žetve, oziroma ob koncu časov, se bo pokazala prava razlika, ko se bo dopolnilo število izvoljenih, se bo pokazala dejanska razlika med tema dvema kategorijama kristjanov. Takrat bo Bog izvršil dokončno in nepreklicno ločitev enih od drugih. Svoje izvoljene bo sprejel v večno življenje, ostale pa v večni ogenj. 

Ali si med Božjimi izvoljenimi? Če nisi, potem kljub vsemu še vedno ni prepozno, ali kot je povedal apostol Pavel: "Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve." (2Kor 6,2b) Naš Gospod pa vabi, ko pravi: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje."  (Jn 3,16)  Zato ne zanemari Jezusovega poziva!

03. februar 2017

Paradoks evangelija


Bog, ki te je ustvaril in ki ima vse razloge, da te obsodi, se je temu navkljub odločil, da te naredi za sodediča svojega Sina. 
~Michael Horton
 

02. februar 2017

Alistair Begg: Hudi časi



Alistair Begg je v svoji pridigi, zasnovani na 2Tim 3,  izpostavil Pavlovo opozorilo, namenjeno  mlademu pastorju Timoteju, glede težav, ki mu  jih bo (namreč Timoteju) povzročala okoliška kultura. Gre pravzaprav za težave, s katerimi se soočajo vse generacije kristjanov do danes; način reševanja težav, kot to počne svet, pa je sam po sebi del problema, ne rešitve. Kristus daje tu pravi odgovor: ljubiti Boga nad vse. 

01. februar 2017

V Kristusu


Samo v Kristusu se človek zaveda sebe kot Božje stvaritve, v Adamu je bil on sam stvaritelj in stvaritev hkrati. Da bi se spoznal kot Božja stvaritev, je moral stari človek umreti in vstati novi, čigar bistvo je, živeti v gledanju proč od sebe in zgolj na Kristusa. Zaveda se kot samo v Kristusu živeči v identiteti s starim človekom, ki je šel skozi smrt - kot Božja stvaritev. Da je tudi grešnik še stvaritev, zmore izreči samo kot vernik.
~Dietrich Bonhoeffer 


Iz: Dietrich Bonhoeffer, Odgovornost in svoboda, Izbor iz filozofsko-teoloških del. Mohorjeva družba, Celje 2005. S. 45.