30/09/2017

Kje je vir naše varnosti?


Smo v stalni skušnjavi, da imamo za svoj glavni vir varnosti dar, ne pa Darovalca; toda naše imetje nam nikoli ne bo zagotovilo večne sreče.
~Caleb Basset

28/09/2017

Molil sem za vas



Evangeličanskega pastorja Richarda Wurmbranda je 29. februarja 1948 aretirala romunska komunistična tajna policija, nakar je preživel 14 let v zaporih, od tega tri leta v samici. Mučenja, ki jim je bil podvržen, niso zlomila njegovega duha... 

Ko je paznik, ki je bil eden od njegovih mučiteljev, obupal nad Wurmbrandovo neomajnostjo v molitvi, je  svojo žrtev vprašal, za koga moli in dobil osupljiv odgovor...  To je na kratko vsebina zgornjega filma. 


27/09/2017

Nauk o Bogu


Kaj je Božja enostavnost? Zakaj je tako zelo pomembna za nauk o Sveti Trojici? Kakšna je cena njenega zanemarjanja?  Kaj imajo skupnega brat kapucin, klasični rock in Tomaž Akvinski?

O vsem tem in še čem so z gostom današnje oddaje Mortification of Spin Jamesom Dolezalom pogovarjali Carl Trueman, Todd Pruitt in Aimee Byrd. Celotna oddaja traja manj kot pol ure. 




25/09/2017

Naša potreba


Ne moremo se dovolj potruditi. Ne moremo se dovolj spokoriti, kajti celo naše spokorjenje je nesnaga. Da bi spremenili svojo istovetnost, potrebujemo pravičnost Drugega.

~Jessica Thompson

24/09/2017

J. S. Bach o glasbi


Cilj in najvišji smoter vse glasbe ne bi smelo biti nič drugega kot Božja slava in okrepčilo za dušo.
~Johann Sebastian Bach

Bodite mirni

Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.
Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? 26 Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one? 27 Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svojemu življenju en sam komolec? 28 In za obleko, kaj skrbite? Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, 29 toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena izmed njih. 30 Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, mar ne bo mnogo bolj oblačil vas, maloverni? 31 Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ 32 Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. 33 Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. 34 Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.  
(Mt 6,24-34)

V Mt 6,24 nas Jezus uči, da posameznik ne more služiti dvema gospodarjema, Bogu in mamonu, pojasni pa nam tudi, zakaj ne more. Izraz mamon pomeni denar ali premoženje. Nekateri ljudje dajejo v svojem življenju prednost zgrinjanju materialnih dobrin, za Boga  pa se prav malo  zanimajo.  Odlomek ne pripoveduje o običajnih nevernikih, ampak o tistih, ki se imajo za verne kristjane, v resnici pa so njihove prioritete popolnoma drugje. Skrb za materialno eksistenco je vsekakor potrebna in nujna, kajti, kot pravi sv. Pavel: "[K]dor noče delati, naj tudi ne jé." (2Tes 3,10b) Jezus pa nas po drugi  strani svari pred razdvojenostjo, ki jo povzroča hlastanje po materialnih dobrinah. S tem v zvezi je apostol Pavel zapisal: "Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin." (1Tim 6,10) Pohlep po denarju povzroča razdvojenost, ki nekatere potegne proč od vere. Človek je pač "suženj tega, čemur podleže" (2Pt 2,19b). Bogu in denarju, ali lastni sebičnosti ali čemurkoli, kar ni Bog, se ne da hkrati služiti. 

V naslednjih vrsticah zgornjega odlomka nas Jezus spodbuja, naj ne bomo zaskrbljeni za materialno eksistenco. To seveda ne pomeni, da bi nas spodbujal k lenarjenju, sedenju, gledanju v zrak in meditiranju ter čakanju, da nas bo nebeški Oče nahranil in oblekel. Tudi ptice  ki jih omenja v v. 26 se morajo potruditi, da si poiščejo hrano, ki jo imajo na razpolago. Enako morajo lilije v 28. in naslednjih vrsticah črpati iz zemlje hranilne snovi in vodo, da se lahko "oblečejo". Enako moramo tudi mi  s svojim delom poskrbeti za lastno eksistenco. 

Jezus nas v tem odlomku svari pred bolestno zaskrbljenostjo oziroma prestrašenostjo  glede prihodnosti. To ne pomeni, da  ne bi smeli imeti zavarovalne police ali transakcijskega računa in prihrankov, ampak  da smemo in moramo zaupati Bogu, da bomo tudi v neugodnih okoliščinah, ki nas morebiti doletijo,  nekako prišli skozi.  Zato nam pravi:  "Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo." (Mt 6,33) Gre torej za naše prioritete. 

In spet smo pri dveh gospodarjih: hočemo služiti Bogu ali mamonu?  Mi, ki še  živimo tostran večnosti, smo še vedno nepopolni in nesposobni popolnoma izpolnjevati Božje standarde. Naš Gospod Jezus Kristus je edini, ki je stoodstotno izpolnil vse zahteve Božje pravičnosti. Če smo v njemu, nam on daje svojo pravičnost, zato nas nebeški Oče gleda skozi prizmo svojega ljubljenega Sina. To zavedanje nas spodbuja, da rastemo v posvečenem življenju, ki nam omogoča, da mamon in  drugi maliki izgubljajo svojo privlačnost. 

Bogu hvala za to. 

22/09/2017

Če ne razumemo...


Če ne razumemo tega, da ni niti enega pravičnega, niti enega, ki bi delal dobro, nikogar, ki bi iskal Boga, potem tudi ne razumemo svoje potrebe po milosti.
~Shane Rosenthal

21/09/2017

20/09/2017

Jezus - Sin človekov



Zakaj je Jezus samega sebe večkrat poimenoval Sin človekov? Kaj je hotel naš Gospod s tem izraziti?  To nam na kratko pojasni  Sinclair Ferguson v zgornjem videu. 


19/09/2017

Konservativen in radikalen


Vsak kristjan bi moral biti konservativen in radikalen: konservativen glede ohranjanja vere in radikalen glede njene uporabe.
~John Stott


18/09/2017

In memoriam: Nabeel Qureshi (1983 - 2017)



V soboto, 16. septembra 2017 je Gospod poklical k sebi svojega zvestega služabnika Nabeela Qureshija. Rodil se je v družini pakistanskih muslimanov, pripadnikov smeri ahmadija, ki je najbolj miroljubna smer v islamu, pa tudi nepriznana in preganjana s strani pripadnikov drugih smeri. 

Rad je debatiral s kristjani, da bi jih spreobrnil v islam. Toda Bog deluje po zelo skrivnostnih poteh. Spoprijateljil se je z Davidom Woodom, ki ga je seznanil z vero v Gospoda Jezusa.  Bog je deloval v Nabeelovem srcu, da se je spreobrnil k Jezusu. 

Študiral je medicino in teologijo ter deloval in nastopal kot apologet in evangelizator. 30. avgusta lani so zdravniki pri njem odkrili želodčnega raka v poznem stadiju, ki je bil vzrok Nabeelove  smrti. 

V zgornjem videu lahko slišite njegovo pričevanje o tem, kako ga je Gospod pritegnil k sebi.  Bogu hvala za njegovega zvestega služabnika Nabeela Qureshija ter za njegovo kratko, pa vendar rodovitno življenje v Njegovi službi.

Nato sem zaslišal glas iz nebes, ki je rekel: "Zapiši: Blagor mrtvim, ki odslej umirajo v Gospodu! Da, govori Duh, odpočijejo naj se od svojih naporov; kajti njihova dela gredo z njimi."       (Raz 14,13)

17/09/2017

Hvaležnost

 Ko je potoval v Jeruzalem, je hodil med Samarijo in Galilejo. Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili in na ves glas govorili: "Jezus, Učenik, usmili se nas!" Ko jih je zagledal, jim je rekel: "Pojdite in pokažite se duhovnikom!" In med potjo so bili očiščeni. Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. Jezus pa je odgovoril: "Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo  nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?"  In rekel mu je: "Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila."  (Lk 17,11-19)


Gobavost je zelo neprijetna in neozdravljiva bolezen, pri kateri bolnik tako rekoč počasi gnije  pri živem telesu. Širi se predvsem zaradi slabe higiene. V Jezusovem času je bila mnogo pogostejša kot danes, pri čemer je treba omeniti, da so tedaj prištevali  k njej tudi nekatere druge kožne bolezni. Gobavci so živeli v ločenih skupnostih in so morali ob srečanju z zdravimi ljudmi opozarjati nase tako, da so vpili: "Nečist, nečist!" (cf. 3Mz 13,45) V primeru ozdravitve od katere od kožnih bolezni, ki so jih imeli za gobavost, se je moral ozdravljenec pokazati duhovniku, ki ga je nato proglasil za čistega, kar pomeni ozdravljenega. 

V zgornjem odlomku imamo opravka z desetimi gobavci, ki so ugotovili, da se v vasi mudi Jezus. Iz konteksta je razvidno, da so se zavedali, da jim lahko pomaga v njihovi stiski.  Toda on jih je poslal preprosto  k duhovnikom, ki so jih imeli pravico razglasiti  za ozdravljene. Deseterica se je nemudoma podvizala in že na poti ugotovila, da je njihova bolezen izginila. Devet jih je nadaljevalo pot, saj se jim je mudilo, da dobijo potrdilo o ozdravitvi,  in da se smejo sedaj normalno vključiti v družbo. Samo eden med njimi, in ta je bil pripadnik samarijanskega ljudstva, ki je v očeh Kudov veljalo za vredno vsega prezira, se je spomnil, da se ob takem čudovitem daru spodobi zahvaliti Darovalcu, torej tistemu, ki ga je ozdravil.

Vsi ljudje se veselimo stvari, ki jih imamo, kot so na primer življenje, morda zdravje, hrana, stanovanje in druge materialne dobrine, zaposlitev in kar je še takega. Pri tem se ljudje prevečkrat, nekateri pa celo stalno obnašajo kot tistih devet ozdravljencev, ki so se razveselili svoje ozdravitve, niso pa se zmenili za Njega, ki jih je ozdravil. Tudi kristjani se pri tem radi spozabljamo. 

Samarijan se je enako kot onih devet razveselil ozdravljenja,   a  se je obenem zavedel, da je Jezus pomembnejši od daru zdravja. V pekel lahko prideš, četudi umrješ popolnoma zdrav. Jezus pa je prišel na svet zato, da bi tisti, ki vanj verujejo, prišli v večno življenje. On je Darovalec večnega življenja, hkrati pa dar, po katerem naj bi se zveličali. On je  Dar, ki nam   nam ga je poslal naš nebeški Oče. Tistih devet, ki je odhitelo stran, je bilo prikrajšanih za najpomembnejši dar. Ne vemo pa, ali so ga morda nekateri med njimi kdaj kasneje tudi prejeli. Jezus je nekoč rekel: "Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, duši svoji pa škoduje?" (Mr 6,36 CHR)  V tem primeru nima telesno zdravje nobenega pomena. 

Zato je Darovalec življenja neskončno pomembnejši od časnih darov na tej strani večnosti. 


16/09/2017

15/09/2017

13/09/2017

Dve vrsti ljudi




Obstajata dve vrsti ljudi: tisti, ki pravijo Bogu: "Zgodi se tvoja volja!" in tisti, ki jim Bog pravi: "V redu, naj bo po vaši volji!"
~C. S. Lewis

12/09/2017

Akvinski med protestanti


Le kaj naj bi počel Tomaž Akvinski, slavni Doctor Angelicus in najbolj cenjeni teolog rimskokatoliške cerkve, med protestanti? Zanimivo je tudi vedeti, kako so, oziroma kako naj bi protestantski teologi in protestanti nasploh,  gledali nanj? 

O tem sta se pogovarjala  dr. R. Scott in dr. David VanDrunen v oddaji na spodnji povezavi. Pogovor traja malo več kot pol ure.




11/09/2017

Arvo Pärt: Te Deum



Estonski skladatelj Arvo Pärt je danes star 82 let. Ob tej priložnosti sem se odločil, da na svojem spletniku objavim njegovo uglasbitev starodavne krščanske himne  Te Deum.

Skladba je bila posneta leta 1999 v cerkvi sv. Nikolaja (Niguliste kirik) v Tallinnu, v izvedbi Estonskega filharmoničnega komornega zbora in  Tallinskega komornega orkestra. Dirigent: Tonu Kaljuste. 


V nadaljevanju spodaj je slovenski prevod besedila.

10/09/2017

Stvarjenje ali kaos?


Nekdo je v šali definiral ateizem nekako takole: "Ateizem je verovanje, da v začetku ni bilo nič, potem se s tem nič ni zgodilo nič, nakar je ta nič čudežno in brez razloga eksplodiral in ustvaril vse, kar je."  Ta izjava ni daleč od tega, kar je zapisal slavni Stephen Hawking v svoji knjigi The Grand Design, kjer pravi: "Ker obstaja zakon gravitacije, se vesolje lahko in se bo ustvarilo iz nič. Spontano ustvarjenje je razlog, da obstaja nekaj in ne nič, zakaj vesolje obstaja, zakaj mi obstajamo."  To, da bi lahko nekaj nastalo iz nič, trdijo tudi drugi znanstveniki ateistične provenience. To je v popolnem nasprotju s starim izrekom: "Ex nihilo nihil fit," ali po domače: "Iz nič ne nastane nič." 

Kakorkoli že, o temi stvarjenja ali kaosa, naključja ali načrta in še o marsičem  je govoril R. C. Sproul v seriji krajših predavanj, ki jih lahko poslušate na spodnjih povezavah. 








Namen postave


Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. 28 Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. 29 Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. 30 Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. 31 In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. 32 Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. 33 Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. 34 In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. 35 Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. 36 Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!               (Lk 6,27-36)

Zgornji evangeljski odlomek je vzet iz Jezusovega govora na ravnem kraju, ki se ujema z bolj znanim  Govorom na gori iz Evangelija po Mateju. Nekateri menijo, da gre za dva različna dogodka, spet drugi, da gre za dva različna zapisa istega dogodka. Sam se nagibam k tem drugim. Teren, na katerem je govoril Jezus množici, je moral biti raven, četudi se je vse skupaj odvijalo na kaki vzpetini. Lahko bi torej šlo za manjšo planoto. Toda dovolj o tem.

V obravnavanem odlomku je Jezus predstavil zbrani množici nekaj zelo pomembnih Božjih standardov, ki se nanašajo na naš odnos do bližnjega. Božji standardi so bistveno različni in zahtevnejši od tistih, ki jih ima ta svet.

Moliti za sovražnike, to še nekako gre, toda ljubiti sovražnike je s posvetnega stališča nemogoče. Najtrši oreh tukaj pa utegne biti nastavljanje drugega lica tistemu, ki te je udaril po nasprotnem licu. To je celo v nasprotju s pravičnostjo, kot jo srečamo v 2Mz 21,24.25, kjer pravi: "Oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo,  opeklino za opeklino, rano za rano, modrico za modrico!"  Toda, pozor!  Tudi v Mojzesovi postavi ne piše, da bi se smeli vsi po vrsti kar sami maščevati.  Kazni so odrejali sodniki, ne žrtve ali njihove družine. Še več, kazni pozneje niso več zaračunavali "v naravi", torej z vračanjem v isti meri, ampak v denarju. Ko govori Jezus o nevračanju z enako mero in odpuščanju, hoče povedati, da je treba presekati začarani krog maščevanja. V nekaterih predelih sveta še vedno poznajo krvno maščevanje ali vendeto. Take reči se lahko vlečejo več desetletij. Gospod govori, da je treba to energično presekati, končati, zaključiti.

Druga stvar, h kateri nas Jezus spodbuja, je dobrodelnost. Ljudje velikokrat dajemo stvari, ker pričakujemo določeno povračilo, na primer: "Danes jaz tebi, jutri ti meni." Jezus pa pravi, naj ne dajemo z namenom, da bi se nam to povrnilo, ampak iz velikodušnosti. Pri Bogu ne štejejo gola dejanja, ampak motivi, ki nas privedejo do določenih dejanj in ravnanj.

V 31. vrsti pa najdemo zlato pravilo:  "In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim." Na svetu najbrž ni normalnega človeka, ki bi si želel, da bi z njim grdo ali nečloveško ravnali. Vsakdo si želi, da bi ga lepo obravnavali. Zato se je v določenih situacijah dobro vprašati: "Kakšno obravnavo bi si v enakem primeru želel sam?" Ko pogledamo na stvari s tega stališča, vidimo marsikaj v drugačni luči.

Na koncu se spet vračamo k zapovedi ljubezni do vseh ljudi, tudi do sovražnikov. Ljubezni tu ne smemo jemati kot  čustvo, ampak kot stališče, oziroma kot stvar volje. Nekdo je nekoč napisal: "Vračati dobro s hudim je demonsko. Vračati dobro z dobrim je človeško. Vračati hudo z dobrim je božansko." S tem je zadel bistvo Jezusovega nauka. Bog ne daje svojih dobrih darov le dobrim, ampak tudi nehvaležnim in hudobnim., ali, kot pravi navaja evangelist Matej: "On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim." (Mt 5,45b) Če je Bog nepristranski, ko razdeljuje svoje dobrote, smo tudi mi dolžni ravnati na enak način.

Vendar, pozor! Kristjan ne sme biti kot nekakšen pohojen črv (kot bi rekel Nietszsche), s katerim bi lahko vsi po vrsti počeli, kar jih je volja. Tu si velja zapomniti Pavlov opomin, kjer pravi: "Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi."  (Rim 12,28) Kako nas bo okolica gledala in videla, torej ni  odvisno povsem od nas.  Zato pa velja upoštevati tudi naslednje: "Ne bodite v spotiko ne Judom ne Grkom ne Božji Cerkvi."  (1Kor 10,32)  Bog ne daj, da bi se zaradi našega ravnanja sramotilo Božje ime pri tistih zunaj (cf. Rim 2,24)!

Zdaj pa k bistvu. Odlomek, ki smo ga obdelali, sodi v tisto področje Božje besede, ki se imenuje postava.  Postava ali zakon nam razodeva Božje standarde, njegove kriterije. Ti standardi so tako visoko postavljeni, da jih doslej še nobenemu smrtniku ni uspelo v vsem izpolniti. Bog je svet in zahteva popolnost (Mt 5,48),  zaradi svoje grešne narave pa tega nismo zmožni izpolnjevati. Zato je iluzorno pričakovati, da bi se lahko kdorkoli odrešil na tak način, da bi skušal izpolnjevati vse te predpise. Božji Sin Jezus Kristus je že izpolnil vso postavo namesto nas. Živel je popolno življenje, bil usmrčen zaradi naših prestopkov in obujen od mrtvih. Sveto pismo pravi: "Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo." (Rim 3,22)  S svojimi deli si ne moremo zagotoviti pravičnosti pred Bogom, a se nam po veri v Kristusa zastonj daje Božja pravičnost.

Postava nas vrže pred zid lastne nezmožnosti in usmeri h Kristusu, v katerem imamo popolno odpuščanje in opravičenje, on pa nas vrača nazaj k postavi. Po njej se sicer ne bomo odrešili, zato pa bomo skušali v moči Božje milosti  živeti po Božjih standardih, saj je Bog v Kristusu in po njem toliko storil za nas. 

Hvala Bogu za njegovo milost!

07/09/2017

Kaj potrebuje cerkev

Tisto, kar potrebujemo kot cerkev, niso marketinške tehnike in strategije, ampak transcendentna beseda, ki konfrontira, izziva in rešuje padle grešnike. 

~Michael Horton

06/09/2017

Sola Scriptura


Sola Scriptura pomeni, da se ne zanašamo na lasten intelekt, svoje občutke, ali na karkoli v naših srcih. Gre za popolno zanašanje na vse, kar nam je Bog povedal skozi Pismo.
~Jessica Thompson


04/09/2017

Tudi "zdaj" šteje


Kristjani smo prepričani, da je življenje več kot "zdaj". V kolikor ni, potem je tudi ta zdaj brez pomena. Toda govorimo, da zdaj šteje. Zakaj? Zdaj šteje, ker smo stvarjenja, ki imajo  izvor ter usodo, ki sta ukoreninjena in utemeljena v Bogu. 
~R. C. Sproul

03/09/2017

"Efatá!" to je "Odpri se!"

Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sidón proti Galilejskemu jezeru, po sredi pokrajine Deseteromestja. 32 Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi težko govoril, in ga prosili, da bi položil roko nanj. 33 Vzel ga je k sebi, stran od množice, mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. 34 Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: "Efatá!" to je "Odpri se!" 35 In takoj so se mu odprla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril. 36 Jezus jim je naročil, naj tega nikomur ne povejo; toda bolj ko jim je naročal, bolj so oznanjali 37 in nadvse osupli so govorili: "Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo."
(Mr 7, 31-37)

Ozdravljenju gluhonemega, o katerem  nam pripoveduje zgornji odlomek, se ni poleg Marka posvetil noben drug evangelist. Jezus je večinoma deloval znotraj tradicionalnega judovskega ozemlja, toda v Mr 7,24-31 ga srečamo na poganskem ozemlju, najprej v okolici Tira in Sidona (Mt 15,21 ss.), nato pa na območju Deseteromestja, ki je ležalo jugovzhodno od Galilejskega jezera in pretežno na levem bregu Jordana.

Jezus tega ozdravljenja ni izvedel javno, ampak je ozdravljenca odvedel na samo. Njegov cilj ni bil ni bilo izvajanje spektakla, ampak ozdravljenje človeka, oziroma, kot je napovedal Izaija: "Tedaj bodo spregledale oči slepih, gluhim se bodo odprla ušesa.Tedaj bo hromi skakal kakor jelen, jezik nemega bo vriskal." (Iz 35,5.6) Za razliko od drugih ozdravljenj je Jezus tokrat uporabil fizično sredstvo. (v. 33).

Ko je bil gluhonemi ozdravljen, je Jezus naročil navzočim, naj o tem ne pripovedujejo naokrog, česar pa le-ti niso upoštevali.  (v. 35.36) To je razumljivo, saj so bili ljudje osupli in so se spraševali, če ni prav on Mesija, saj je vendar vse "prav delal" in se je po njem izpolnjevalo tisto, kar smo malo prej prebrali v Izaiju. (cf. Mr 7,37. Iz 35,5.6.) Tu se poraja vprašanje, zakaj Jezus ni hotel, da ga razglašajo.  Odgovor je na dlani, saj  so si Judje  predstavljali Mesija kot političnega osvoboditelja judovskega ljudstva izpod rimske zasedbe, v resnici pa je prišel On, ki bo končal svojo zemeljsko pot kot trpeči Mesija, ki ni nastopil kot politični voditelj, ampak kot "Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta." (Jn 1,29) Ozdravljenje gluhonemega ne izraža le Jezusove moči, ampak se sooča tudi z duhovno slepoto in gluhostjo njegovih učencev. Čudeži in ozdravljenja so seveda zbudili občudovanje in osuplost učencev, a le za kratek čas. Zato jim že malo pozneje reče: "Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? "Ali imate srce zakrknjeno? Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite." (Mr 8, 17b.18a)  Ravno zaradi njihove nepripravljenosti jim ni dovolil razglašati njegovih del. Podobne primere najdemo tudi drugod. (cf. Mr 1,44. Mt 8,4. 9,30 itn.)

Šele po njegovem  vstajenju je bilo učencem dano popolno razumevanje tistega, kar je Jezus delal za časa svoje zemeljske službe. Šele tedaj jim je končno naročil, naj povedo vse, kar se je zgodilo. (cf. Lk 24,44-49)

Tudi danes imamo ljudi, med njimi take, ki se imajo za kristjane,  ki  vedo nekaj o Jezusu, morda celo obiskujejo verske obrede, po drugi strani pa nimajo gotovosti, da so odrešeni. Morda celo berejo Sveto pismo, toda v njem ne vidijo zagotovila za svojo  odrešenost, ampak le črke in besede; morda poslušajo Božjo besedo, njeno razumevanje pa prepuščajo  ljudem, za katere menijo, da so za to posebej kvalificirani.

Vsem tem želim, da bi se  zavedli in sprejeli kot dejstvo, da je Jezus Kristus prišel na svet, da bi svet odrešil greha in večne smrti, ki je hujša kot telesna smrt in  zagotovil večno življenje vsakomur, ki veruje vanj. Jezus je rekel gluhemu: "Odpri se!" in gluhi je ozdravel. Bog danes odpira ušesa duhovno gluhim in oči duhovno slepim ter jih po milosti rešuje kazni peklenske doline. Jezus je rekel: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel." (Jn 6,37) On je umrl za naše grehe in z vstajenjem od mrtvih dokazal, da je resnični in popolni Odrešenik. Vera v Gospoda Jezusa Kristusa in zanašanje nanj je črta ločnica med večno smrtjo in večnim življenjem, ki je neskončno  pomembnejša od ozdravljenja od kake telesne hibe.

Ali veruješ vanj?

02/09/2017

Je izvolitev res nepoštena?


Nekateri pravijo: "Ni pošteno, da Bog določene ljudi izvoli, druge pa pusti." Vprašal vas bom eno stvar. Ali je med vami kdo, ki bi hotel biti prerojen, opustiti greh in hoditi v svetosti?  Kdor odgovori: "Da, hočem," je med izvoljenimi. Drugi pa pravi: "Ne, nočem biti svet, nočem opustiti svojih poželenj in pregreh." Zakaj v tem primeru godrnjaš, da te Bog ni izvolil? Kajti, če bi bil izvoljen, ti glede na tvojo izpoved, to ne bi bilo povšeči.

~ Charles H. Spurgeon