Nicholas Davis: Binkošti in njihov pomen

Kaj so binkošti?

Cerkev ima rojstni dan, ki se imenuje binkošti. Binkošti so čas, ko kristjani proslavljamo prihod Svetega Duha na Jezusove učence, ki se je zgodil kmalu po Kristusovem vnebohodu (Apd 1,8.9. 2,1-47). Prvotno so bile binkošti judovski praznik, znan kot praznik tednov (3Mz 23,15), ki so ga obhajali sedem tednov po judovski pashi.  Od Jezusovega vstajenja pa kristjani praznujemo binkošti sedem tednov po veliki noči.

Na začetku Apostolskih del nam Luka pripoveduje o tem, kako je Jezus obljubil svojim učencem, da bodo »v nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu« (Apd 1,5).  V Janezovem evangeliju jih je Jezus seznanil s svojim načrtom, rekoč: »Jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj.« (Jn 14,16-26. 15,26. 16,7)

Po Jezusovem odhodu so bili učenci žalostni, ker jih je njihov Odrešenik in Kralj zapustil. Stali so in strmeli v nebo, ne vedoč, kaj naj delajo (Apd 1,10). Toda Bog jim je obljubil, da pride k njim Tolažnik. Na dan judovskih binkošti je prišel Bog Sveti Duh  na tiste, ki so se zbrali v Jeruzalemu (Apd 2).

Ko se je nanje spustil Sveti Duh, jim je dal izredno sposobnost, da so govorili v drugih jezikih (Apd 2,4). To je bil človeški jezik, ne jezik s kakega drugega sveta in na tisoče ljudi iz različnih predelov sveta so prvič v življenju slišali nekoga »oznanjati velika Božja dela« v svojem jeziku (v. 11).

Bil sem v Zürichu in ne govorim niti malo švicarske nemščine, zato je bilo zame težko hoditi naokrog brez prevajalca. Toda ta izkušnja prvih kristjanov je bila taka, kot bi govoril in prevajal švicarsko nemščino, ne da bi se učil tega jezika! To je precej osupljiva stvar. Apostol Peter je dobro izkoristil   ta posebni čas v zgodovini in oznanil evangelij tolikim ljudem, kolikor je bilo mogoče. Cerkev, ki jo danes poznamo, je bila rojena, ko se je dalo krstiti kakih tri tisoč ljudi (Apd 2,41). 

Zakaj je binkoštni dan pomemben?

Binkošti nas učijo, da je Bog suveren, in da je On tisti, ki nas vodi. Ko je kmalu po Jezusovem vnebohodu nastopil dan starega judovskega praznika, so učenci skupaj čakali v Jeruzalemu (Apd 2,1). Bili so brez vodstva, saj jih je Jezus zapustil, pa tudi brez vizije; v bistvu so brezciljno tavali.

Tedaj pa se je, »kot bi se bližal silovit vihar«, prikazal Sveti Duh in vse spremenil (Apd2,2-4). Binkošti nas učijo, da je Bog tisti, ki ima vse pod nadzorom, in nas ne samo rešuje, ampak nas tudi vodi v vso resnico.

Binkošti so bile enkraten dogodek v Božji odrešenjski zgodbi in se ne bodo ponovile. 1. Mojzesova 11,1-9 nam pripoveduje o času, ko je jezik razdelil narode med sabo. Ta dogodek se večkrat omenja kot zgodba o babilonskem stolpu. Pri binkoštih je izjemno to, da je Bog obrnil ta tok.  Evangelij ni več omejen na izraelsko ljudstvo, ampak sproščen, in se lahko širi po celem svetu, med vsemi jeziki, ljudstvi in narodi.

Binkošti priznavajo različnost med ljudmi, tako v pogledu rase, kot kulturno-etničnih razlik, obenem pa  ustvarja edinost, ki sicer ne bi bila mogoča. Evangelij kot tak združuje ljudi vseh vrst: moške in ženske, Jude in pogane, bogate in revne, črne, bele, Azijce, Latinoameričane itn. ter vse skupaj vodi k novi resničnosti, -  da smo v Jezusu Kristusu vsi eno (Gal 3,28. Ef 2,11-18).

Binkošti nas spominjamo, da nas Bog ni zapustil kot sirote, ampak je izlil svojega Duha in nam dal svojo cerkev.  Jezusov odhod je deloval porazno na učence. Malo nazaj so ga prvič izgubili, zdaj pa že drugič. Zato ni čudno, da so, ko jih je zapustil, strmeli v nebo.

Pogostokrat se počutimo kot učenci, ker se nam zdi Bog tako oddaljen. Smo kar dva tisoč let oddaljeni od časa, ko je hodil Jezus po zemlji, toda njegova obljuba je enako zanesljiva danes, kot takrat. Jezus je rekel učencem, da bo z njimi vselej, »do konca sveta« (Mt 28,20).

Ta obljuba je za nas resnična, ker jo je držal tako, da je poslal svojega Duha, da bi bil z nami med njegovo odsotnostjo. Podaril pa nam je tudi svojega Duha, ki prebiva v nas, obdaril pa nas je tudi s svojo cerkvijo, kot ustanovo v tem svetu, ki je sicer pomanjkljiva in luknjasta, pa vendar drži v svojih rokah ključ in stopnice v nebesa – evangelij Jezusa Kristusa.

V tem tednu, torej, ko se oziramo nazaj k binkoštim in naprej, h Kristusovemu drugemu prihodu, praznujmo rekoč: »Cerkev, vse najboljše za rojstni dan!«

Naslov izvirnika:
What Happened at Pentecost and Why It Matters Now. By Nicholas Davis.

Povezava do izvirnika na spletni strani CCC Discover >>>


Prevedel: Dizma