Naše sidro

Božje obljube za jutri so danes sidro za vernike. 

~ R. C. Sproul

Korak do nebes

Pravijo, da sta do nebes le dva koraka, in oba sta le en sam; ta izstopa iz sebe in vstopa v Kristusa. 

~ Charles Spurgeon

J. MacArthur o peklu

Pekel ni tam, kjer je Kristus pozabljen, ampak tam, kjer ni na razpolago.

~ John MacArthur

Vrzi se v Kristusovo naročje!

Vrzi se v Kristusovo naročje! Če lahko kjerkoli najdeš usmiljenje, potem ga najdeš tam.

~ Richard Sibbes

Nekaj o svobodni volji

Če kdorkoli pripiše karkoli v zvezi z odrešenjem, celo najmanjšo stvar, človekovi svobodni volji, potem tak ne ve nič o milosti, niti se ni prav naučil Jezusa Kristusa.

~ Martin Luther

V Duhu

Potemtakem, bratje, nismo dolžniki mesu, da bi živeli po mesu. 13 Če namreč živite po mesu, boste umrli, če pa z Duhom morite dela telesa, boste živeli. 14 Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi. 15 Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: "Aba, Oče!" 16 Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. 17 In če smo otroci, smo tudi dediči: dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom, če le trpimo z njim, da bomo z njim tudi poveličani.  (Rim 8,12-17)

Kot sem že večkrat povedal, kristjani nismo nikakršna nebeška in brezgrešna bitja, kar pri nepoučenih večkrat povzroči osuplost in zgražanje. Ti namreč pozabljajo, da smo še vedno iz enakega materiala kot vsi ostali smrtniki, oziroma, kot pravi R. C. Sproul: "Ker smo padla bitja, verjamemo, da bomo našli srečo in zadovoljstvo v grehu, ne v poslušnosti Bogu."

Vendar imajo tudi ti manj poučeni po svoje prav: greh je v življenju kristjana v bistvu nelogičen, kajti, kot pravi apostol Pavel, nismo več dolžniki mesa, da bi živeli po mesu. Po drugi strani pa je tudi res, da nismo odrešeni po svojih delih in svoji lastni pravičnosti, ampak nas rešuje Kristusova pravičnost, ki nam je podarjena. Toda ker imamo Kristusovo pravičnost, je seveda logično, da to dejstvo vzamemo karseda resno in da s pomočjo Svetega Duha "morimo dela telesa". To utegne komu zveneti preveč  srednjeveško, saj  nas spominja na menihe in druge spokornike, ki so delali pokoro tako, da so mučili sami sebe (celo rimski škof Janez Pavel II. se je bičal)! No, v resnici ta stavek nima nič skupnega s tepežkanjem in pohabljanjem samega sebe. Gre preprosto za to, da se damo voditi Božjemu Duhu in da smo osredotočeni na Kristusa. Če se izrazim po vojaško, v naših naporih  in bojih nikoli ne bomo generali, ampak navadni pešaki, ki gredo v duhovni boj pod vodstvom Svetega Duha. Duhovni porazi, ki jih bomo na tej poti zagotovo doživljali, kajti na popolno brezgrešnost smemo računati šele v nebeškem kraljestvu, nas ne smejo narediti malodušne, saj je Sveti Duh, ki smo ga deležni, duh posinovljenja. Smo Božji otroci, toda to še ne pomeni, da nam bo vedno postlano z rožicami, kot govorijo pridigarji evangelija prosperitete, ki  zavajajo na milijone ljudi.

Kristjan ne bo doživel poveličanja kot nagrado za trpljenje (kar  nekateri zmotno trdijo), ampak ga doleti trpljenje kljub poveličanju, ki ga čaka, saj je tudi naš Gospod trpel, na koncu pa je bil poveličan. On je tisti, ki je trpel in umrl za naše grehe in vstal za naše opravičenje. Ravno zato nismo dolžniki mesu, da bi živeli po njem. Krščansko življenje ni nekaj enostavnega, ni pa tudi nekaj nemogočega. Res je, da je tako  življenje nemogoče živeti iz lastnih moči in naprezanj. V tem primeru bomo vsakič poraženi s strani lastnega ega, sveta in hudiča. Krščansko življenje pomeni, da se damo voditi Svetemu Duhu. Naj nam Bog pri tem pomaga.

Zvestoba do Boga

Zvestoba ne pomeni odsotnosti greha ali slabosti;  zvestoba pomeni obrat k Bogu, kljub našemu grehu ali slabosti, da bi  lahko bili  okrepljeni pri premagovanju zla z dobrim. 

~ David Bennett

Gratis e-knjiga Tek(ma) vere

Pri Ligonier Ministries so se v času tokratnih poletnih olimpijskih iger odločili, da vsem zainteresiranim brezplačno podarijo e-knjigo, ki jo je napisal pokojni R. C. Sproul in nosi naslov The Race of Faith in še nekaj drugih knjig v elektronski obliki. 

Knjige lahko prevzamete tukaj >>>

Pred prevzemom knjig(e) se boste morali registrirati v Ligonier Ministries. Registracija vam bo vzela le nekaj minut časa. S.D.G.

Nikoli ni prezgodaj

Za spreobrnitev ni nikoli prezgodaj, saj ne veš, kako zgodaj že utegne biti prepozno. 

~ Thomas Fuller

Bog in svet, ki se spreminja

Družba se spreminja.  Kultura se spreminja. Morala se spreminja. Toda Bog se nikoli ne spreminja. Prav je za vedno prav. Narobe je za vedno narobe.

~ Steven Lawson

Božja ljubezen

Božja ljubezen je po njegovem Svetem Duhu vtisnjena v naša srca. 

~ Jean Calvin

"Sklenil hoditi sem za Gospodom." Ali to drži?

Varuj se samo-odločanja in samo-poboljšanja! Le Bog lahko ozdravi tvoj greh. 

~ William Gurnall

Sovraštvo sveta

Verniki ne smejo nikdar pričakovati, da jih bo svet, ki sovraži Kristusa, ljubil in sprejemal. 

~ Dustin Benge

Kontrast med dvema svobodama

Zaradi šibkosti vašega mesa govorim pač po človeško. Kakor ste torej usužnjili svoje ude nečistosti in nepostavnosti, da bi živeli v nepostavnosti, tako usužnjite svoje ude pravičnosti za posvečenje. 20 Kajti ko ste bili sužnji greha, ste bili svobodni v svojem razmerju do pravičnosti. 21 Toda kakšen sad ste imeli takrat od dejanj, ki se jih zdaj sramujete? Saj je njihov konec smrt. 22 Zdaj pa, ko ste se osvobodili greha in ste postali sužnji Bogu, pobirate sad, ki vam je v posvečenje, konec tega pa je večno življenje. 23 Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.  (Rim 6,19-23)

Mnogi ljudje pravijo: "Svoboden sem, nikomur ne služim in tudi ne bom služil." Pa je res tako? Apostol Pavel trdi, da ne: človek lahko sužnjuje ali grehu (in posledično Satanu) ali Bogu. Preden smo spoznali Boga, oziroma, preden nas je on pripoznal kot svoje otroke, smo tudi mi sužnjevali nečistosti in nepostavnosti. Bili smo sicer svobodni, toda to je bila negativna svoboda, torej svoboda OD Božje pravičnosti, ne zanjo. Taka svoboda ima svojo ceno, ki se ji reče smrt. Pri tem ne gre le za telesno smrt, ampak tudi za večno smrt, kot pravimo večni ločenosti od Božjega obličja, kar je pekel. Dejstvo je, da smo vsi začeli na isti izhodiščni točki, ki se ji reče življenje v grehu. Toda, ko je kristjan svoje življenje predal Kristusu, ali bolje povedano, ko je Kristus po Svetem Duhu prevzel nadzor nad njegovim življenjem, se je legalni status kristjana popolnoma spremenil. Po naravi ni več suženj greha, ampak je postal suženj pravičnosti (cf. Rim 6,18). Ta sprememba legalnega statusa vsekakor mora vplivati na kristjana,  greh torej ni več naravno okolje v katerem bi kristjan užival. Kristjan se sramuje del, ki jih je nekoč počel, saj gre za dejanja, ki vodijo v smrt in pogubljenje, pa tudi Bogu niso všeč  (cf. Rim 6,21).

Ogromno ljudi zmotno misli, da se lahko človek odreši z dobrimi deli in z večjim trudom, torej za plačilo. Toda pri Bogu obstaja samo ena vrsta plačila za naše prizadevanje, to je smrt. Zadobiti večno življenje ne pomeni našega truda in prizadevanja, ampak gre pri tem za Božji dar. Za darove se nam ni treba truditi, ampak jih je treba le prejeti. Gre za dar, ki ga daje Bog  po svojem Sinu Jezusu Kristusu. V njem imamo svobodo ZA izvrševanje Božje pravičnosti, kar je pozitivna svoboda. 

Kadar prejmemo kak dar, smo zanj hvaležni. Kolikšna bi šele morala biti hvaležnost kristjana za dar večnega življenja? Tega pravzaprav niti ne bomo nikoli mogli do konca doumeti, ampak vsak po meri svoje zmožnosti. Naša dobra dela torej niso za plačilo, ampak sad hvaležnosti za tisto, kar nam podarja Bog. 

Najhujša žalitev

 V luči križa je najhujša žalitev, s katero lahko razžališ Boga, dvom v njegovo ljubezen do tebe. 

~ J. C. Ryle

Milost je zastonj

Človek ne more milosti kupiti, niti zaslužiti, ali doseči. Če bi se to dalo, potem tisto ne bi bila več milost. 

~ A. W. Pink

Kristus - naše upanje in odrešenje

Ali dovolj zaupamo v Kristusa? Zagotovo ne. Smo se dovolj pokesali za svoje grehe?  Še zdaleč ne. Toda naše upanje je v Njem, ki je vse izvršil do popolnosti. On je naše odrešenje.

~ Justin Perdue 

Trinitarno bogočastje

Poveličevanje Boga se nanaša na vse osebe Svete Trojice:
na Boga Očeta, ki nam je dal življenje,
na Boga Sina, ki je za nas izgubil svoje življenje
in na Boga Svetega Duha, ki v nas ustvarja novo življenje
Vsej Sveti Trojici moramo izkazovati čast.  

 

~ THOMAS WATSON ~

Človekovo srce in duhovno zdravilo

Človekovo srce je skozi vse čase enako. Duhovno zdravilo, ki ga potrebuje, je vedno enako.

~ J. C. Ryle

Calvinov Pouk v krščanski veri

Institutio Christianae Religionis, približen slovenski prevod bi se glasil Pouk v krščanski veri, je najpomembnejše teološko delo Jeana Calvina in obenem eno temeljnih del protestantske reformacije. Ta njegov temeljit prikaz sistematične teologije je nastajal postopno. Prvič je izšel leta 1536, nakar ga je avtor nekajkrat širil, in sicer v letih 1539, 1543, 1550 in še enkrat leta 1550.  Moj "papirni" primerek angleškega prevoda v dveh delih, ki ga je opravil Ford Lewis Battles,  obsega skupaj okoli 2600 strani, pri čemer sem upošteval tudi nekaj praznih. 

S spletne strani Monergism Books lahko brezplačno potegnete eno od elektronskih izdaj angleškega prevoda te pomembne knjige, ki ga je opravil Henry Beveridge.

 

KLIK za dostop do e-knjige >>>

Življenje v Kristusu

Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? 4 S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja. 5 Če smo namreč z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja. 6 Vemo, da je bil naš stari človek križan z njim vred, da bi bilo telo greha uničeno in da bi mi več ne hlapčevali grehu. 7 Kajti kdor je umrl, je opravičen greha. 8 Če pa smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli, 9 saj vemo, da Kristus, potem ko je bil obujen od mrtvih, več ne umre; smrt nad njim nima več oblasti. 10 Kajti kar je umrlo, je umrlo zaradi greha enkrat za vselej, kar pa živi, živi Bogu. 11 Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu. 

 (Rim 6,3-11)

Iz pričujočega odlomka lahko na kratko in jedrnato potegnemo dva nauka:

1. Kristjan je mrtev za greh. 
2. Kristjan živi v Kristusu.

Pri tem se nam upravičeno porodi vprašanje: "Ali kristjan več ne greši?" Toda, pojdimo lepo po vrsti.

Božja milost je tista moč, po kateri je (bil) premagan naš greh. Ko je bil kristjan krščen v Kristusa, je umrl za greh (v. 3). To ne pomeni, da bi imel krst neko magično moč, ampak predstavlja zunanje znamenje ali simbol notranje spremembe, ki se je zgodila v posameznici ali v posamezniku. V prvotni cerkvi je bil krst s potopitvijo običajna krstna praksa, ki lepo simbolizira  posameznikov pokop (v.4).  Seveda ne gre za dobeseden pokop, ampak je s tem pokazano, da je določena oseba postala mrtva  za greh. Ker je kristjan združen s Kristusom, je deležen vseh blagodati, ki nam jih je  s svojo smrtjo prislužil sam Kristus: z njim vred smo (bili) križani, oziroma, križan je bil naš "stari človek", stari jaz, stara identiteta. Kristus "je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov." (Rim 4,25a) Enako je umrla stara kristjanova identiteta. 

Toda Kristus "je bil tudi (dod.: Dizma) obujen zaradi našega opravičenja." (Rim 4,25b) To se je zgodilo, da bi  "kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja." (Rim 6,4) Apostol Pavel je na drugem mestu zapisal: "Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo." (1Kor 5,17) Biti v Kristusu pomeni biti nova stvaritev. Biti nova stvaritev pa tudi  pomeni novo življenje, življenje oživljenih. Zato nas Pavel spodbuja: "Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu." (Rim 6,11) Biti mrtev za greh je zakoniti status kristjana. V času, ko se je Slovenija osamosvajala, nam je bil v veliko oporo naš nesojeni cesar, dr. Oton Habsburški. Kdor si je ogledal kakšen intervju, ki so ga posneli z njim, je zagotovo opazil, da je bil ta mož (sin zadnjega avstrijskega cesarja in ogrskega kralja Karla) nadvse preprost, a je njegovo vedenje obenem odražalo nekakšno prefinjeno dostojanstvo pristnega aristokrata. Zakaj? Zavedal se je, da pripada stari vladarski družini in se je obnašal ter nastopal  primerno svojemu statusu. Enako se mora tudi kristjan zavedati, da pripada družini Kralja kraljev in Gospoda gospodov in  tem smislu tudi ravnati. 

Zdaj pa še pojdimo k vprašanju, ali kristjan več ne greši. Zavedati se moramo, da kristjanu nov status sam po sebi še ne jamči, da bi bil  popoln in brezgrešen.  Takšna miselnost je zelo nevarna in  je že premnoge spravila v obup, zato so se poslovili od krščanstva. Pietisti so imeli najboljše namene, a žal je, kot pravi pregovor, vsaka pot v pekel tlakovana ravno z najboljšimi nameni. Veliko je bilo takih, ki so zrasli v pietističnem okolju, nato pa postali krščanstvu sovražni. Pri tem najbolj izstopata Engels in Nietzsche.   Popolnost in brezgrešnost sta na tej strani večnosti nemogoča, pa naj člani raznih svetostnih gibanj in perfekcionisti vseh vrst govorijo, kar hočejo! Izvirni greh je še vedno tu,  kristjan pa je še vedno grešnik, čeprav opravičen. Da, predvsem opravičen. To je bistveno! Opravičenje pa ne izhaja iz tega, kar kristjan (ne) dela, ampak iz tega, kar je za nas naredil Jezus Kristus!  Kdor je opravičen, si bo iz hvaležnosti do Boga  prizadeval tudi ravnati v tem smislu, čeprav mu bo velikokrat spodletelo. Ampak, kot sem če rekel, Kristus opravičuje, ne mi in naša dela.

 

Bog, izvir vse svetosti, pa  naj nam vsem skupaj pomaga napredovati v posvečenem življenju.

 

Nepopularne resnice našega časa

 

 Marsikatera, nekoč samoumevna resnica, je danes nepopularna, ali celo predmet, ki bi ga bilo treba prepovedati. Ampak, to ni nič novega. že apostol Pavel je v 1. poglavju Pisma Rimljanom zapisal: "Božja jeza se namreč razodeva iz nebes nad vsakršno brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki s svojo krivičnostjo dušijo resnico." (Rim 1, 18)  Če je neka resnica neprijetna, se je pač najlaže znebimo tako, da jo smešimo in v skrajnem primeru prepovemo. To postaja vedno bolj značilno za države, ki se rade imenujejo "svobodni svet". 

O teh stvareh je spregovoril Martyn Iles v predavanju v zgornjem videu.

Kristus gradi svojo cerkev ne glede na okoliščine

Porušite cerkvene stavbe, Kristus bo sezidal svojo cerkev!

Zatrite svobodo vere, Kristus bo sezidal svojo cerkev!

Aretirajte pastorje, Kristus bo sezidal svojo cerkev!

Vlade, tirani, ideologije in diktatorji ne morejo preprečiti Kristusu, da sezida svojo cerkev! 

~ Dustin Benge

 

KLIK za dostop do vira >>>

Vera, ki rešuje

Vero,  ki rešuje, lahko definiramo kot gotovo prepričanje, ki je po Svetem Duhu  vtisnjeno v srce  kot evangeljska resnica in neustavljivo zanašanje na Božje obljube (oziroma zaupanje vanje) v Kristusu.   

~ Louis Berkhof

Nujnost Božje zaščite

Nujno potrebno je, da Bog položi svojo roko pod nas. V nasprotnem bi bili naši padci smrtni. 

~ Jean Calvin

Posledica medsebojnega primerjanja

Med sabo se primerjamo, zato vsakdo med nami radikalno podcenjuje Božjo svetost. 

~ Chris Larson

Pravovernost in izkustvo

Dragi kristjan!

Krščanske pravovernosti ne določa osebno izkustvo. Subjektivni občutki ne tvorijo avtoritativne resnice. Zatorej, če Božje besede ne »čutiš« kot nekaj, kar je prav, to še ne pomeni, da ni prav. Naši občutki se morajo velikokrat ujeti (ali uskladiti) z objektivno resnico Svetega pisma. To je tisto, čemur pravimo posvečenost, dovršena po Svetem Duhu. V sedanjem času izrazitega individualizma si moramo zapomniti, kdo je ta, ki sedi na prestolu vesoljstva. To je Bog, ne mi.

~Jon D. Payne 

 

KLIK za dostop do vira >>>

Nekaj o potrpežljivosti

Končno, bodite vsi složni, sočutni, ljubite brate, bodite usmiljeni in ponižni. 9 Ne vračajte hudega za húdo in ne sramotite tistega, ki vas sramoti. Nasprotno, blagoslavljajte, ker ste bili poklicani v to, da bi bili deležni blagoslova.

10 Kajti kdor hoče ljubiti življenje

in videti dobre dni,

naj zadržuje svoj jezik od zla

in ustnice od zvijačnega govorjenja.

11 Ogiblji se zla in delaj dobro,

išči mir in hodi za njim.

12 Zakaj Gospodove oči so uprte v pravične

in njegova ušesa v njihovo prošnjo,

Gospodovo obličje pa je zoper hudodelce.

13 Le kdo vam bo škodil, če boste vneti za dobro? 14 Nasprotno, tudi če bi zaradi pravičnosti trpeli, blagor vam! Česar se oni bojijo, se ne bojte in ne plašite. 15 Gospoda Kristusa posvetite v svojih srcih.   (1Pt 3,8-15a)

Potrpljenje je danes redka in premalo cenjena krepost. Nekoč smo imeli pregovor, ki pravi: "Potrpljenje je božja mast." Pozneje so k temu nekateri dodali: "Toda slabo za tistega, ki se z njo maže." Žal je danes tega drugega drži vse preveč ljudi.  Toda za življenje v občestvu je  potrpežljivost nadvse potrebna krepost, kajti  sobivanje različnih ljudi ni enostavno.  V sleherni skupnosti se pojavljajo ljudje z različnimi osebnostmi lastnostmi, potrebami, zahtevami, slabostmi in kar je še takega. Zato tako sobivanje nikoli ne poteka v slogu "domek, sladki domek". Dejstvo je, da vsako skupnost sestavljamo ljudje, ki smo še vedno grešni. Tudi cerkveno občestvo sestavljajo posameznice in posamezniki, ki so sicer v Božjih očeh pravični, ampak ta pravičnost je forenzična,  še vedno pa živijo v prav istih telesih, z istimi možgani, istim razumom, temperamentom in voljo, kot so živeli pred opravičenjem.

V zgornjem odlomku v 8. vrstici našteva apostol Peter   lastnosti, ki naj bi jih izkazovali v medsebojnem življenju (sloga, sočutje, bratoljubje, usmiljenost, ponižnost). Vsebina 9. vrstice pa se nanaša na nevračanje hudega s hudim v vseh oblikah. Tudi Jezus je rekel nekaj podobnega: "Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami" (Lk 6,28) Zakaj naj blagoslavljamo? Peter jasno pove, da zato, ker smo bili poklicani, da bi bili sami deležni blagoslova. Kristjan mora biti za okolico vir blagoslova, ne kamen spotike. Seveda mu njegovo blagoslavljanje ne jamči, da ne bi kljub temu ostal kamen spotike, toda kristjan ni bil poklican v to, da zmerja in preklinja tiste, ki tako delajo. Ne glede na to, ali nam dobro delo na tem svetu kaj koristi ali ne, smo dolžni delati dobro. Tudi trpljenje zavoljo pravičnosti nam je v blagor, pa ne zato, ker bi nam prinašalo pri Bogu kakršnekoli zveličavne zasluge, ampak zato, ker je pokazatelj tega, da smo na Božji poti. Jezus je rekel:  "Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami." (Mt 5,11.12) To seveda velja samo za lažnivo negativno govorjenje o nas.  Bog ne daj, da bi bilo upravičeno!

Zatorej, kakor je bil Kristus po smrti in trpljenju obujen, tako čaka tudi tistega, čigar pristna in iskrena vera je kamen spotike ali še kaj hujšega, nebeški blagoslov. Naj  da Bog vsem nam živeti potrpežljivo  in v skladu z blagoslovi, ki nam jih je on sam podelil že na tem svetu.

V preizkušnjah

Bog je za nas predal v smrt svojega Sina, zatorej pazimo, da ne bi ob kateremkoli bolečem premišljevanju našega vsakdana podvomili v njegovo naklonjenost in ljubezen.

~ J. C. Ryle

Božje orožje in moč

Evangelij je Božje orožje in moč, beseda pravičnosti. Dasiravno je v očeh sveta neupoštevano sporočilo,  je za tistega, ki veruje, Božje orožje in moč. 

~ Thomas Manton

Odrešenje: primerjava z utopljencem

Bog ne vrže utopljeni osebi rešilnega pasu, ampak se spusti na dno morja, potegne truplo z dna, ga položi na breg, mu vdahne dih življenja in ga oživi. 

 

~ R. C. Sproul