"Vsa verstva so potido Boga. Uporabil bom analogijo: so kot različni jeziki, ki izražajo božansko. Toda Bog je Bog za vse, zato smo vsi Božji otroci[...] Bog je samo eden in verstva so kot jeziki, poti, da bi dosegli Boga. Nekdo je sikh, nekdo musliman, nekdo hindujec, nekdo kristjan..."
Jezus Kristus:
"Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni." (Jn 14,6b)
P.s. Vatikanski PR bo spet imel veliko dela in bo moral uporabiti obilo miselne telovadbe, če bo hotel izjavo rimskega škofa Bergoglia uskladiti s tem, kar je rekel Jezus.
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar vabi na
študijski večer, ki bo v sredo, 21. 2. 2024 ob 19.00 uri v Trubarjevi hiši literature.
predavata
Franci Just in Štefan Kardoš
na temo So z nami, smo z njimi 1, predstavitev prekmurske evangeličanske književnosti od 18. do 20. stoletja
Vsebina: Del predstavitve bo tudi recital z naslovom V mojom gjeziki je moj dom. Nastopil bo tudi glasbeni duet Katarina in Jože. V drugem delu predavanja bo predstavljena tudi geografija evangeličanskega dela Prekmurja.
Predavatelja sta avtorja knjige So z nami, smo z njimi 1.
Dogodek se bo odvijal v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, vhod s Stritarjeve ulice 7.
Ciril Lukaris (1572-1638) je bil v letih 1601-1620 pravoslavni patriarh Aleksandrije, leta 1612 pa je bil prvič izvoljen za ekumenskega patriarha s sedežem v Carigradu, a ni uspel, ker je njegov konkurent ponudil sultanu večjo podkupnino. Mu je pa uspelo priti na carigrajski patriarški prestol leta 1620, a ga je moral potem pet krat pod prisilo zapustiti, zadnjič leta 1638. Ko ga je zadnjič zapustil, ga je dal sultan, pod pretvezo izgnanstva, odpeljati z ladjo na Bospor, kjer so ga zadavili in vrgli truplo v morje.
Ciril Lukaris je za nas zanimiv, ker je neznano kdaj sprejel reformirano (kalvinsko) teologijo in v tem duhu tudi napisal veroizpoved, ki jo je sestavljalo osemnajst členov. V njej je zagovarjal predestinacijo, opravičenje samo po veri, dva zakramenta, zavračal je čaščenje ikon, nezmotljivost cerkve itn. Povezan je bil z ambasadorji nekaterih protestantskih držav (Anglija, Nizozemska, Švedska) in se zameril jezuitom, ki so spletkarili po Carigradu ter ambasadorjem katoliških držav, kot sta bili Francija in Habsburška monarhija, kar je botrovalo njegovemu žalostnemu koncu.
Pravoslavna cerkev, najprej aleksandrijska, nato pa tudi ekumenski patriarhat, mu je v tem stoletju priznala svetništvo, pri čemer se je zapletla v kontroverzno situacijo, saj ga je po smrti anatemizirala na nekaj svojih koncilih. Teologi te cerkve so revidirali svoja prejšnja stališča do njega in trdijo, da naj bi bila njegova Veroizpoved ponaredek in da ni bil zares kalvinist, toda za svoje trditve nimajo kakršnih koli resnih dokazov. Več o tem v zgornjem videu.
Iz rimskokatoliških krogov prihajajo redno različne dezinformacije na račun protestantizma in še posebej Martina Luthra. Pri njih pravzaprav ne gre za očitne izmišljotine, ampak bolj za polresnice, ki znajo biti še bolj zavajajoče kot laži. Ena takih cvetk je npr., da je bil Luther nominalist in naj bi bilo vse, kar je pisal in govoril, posledica njegovega filozofskega nominalizma, končna posledica tega "dejstva" pa naj bi bil sodobni sekularizem.
Za Luthra so značilne mnoge provokativne izjave, ki se jih da, če jih potegnemo iz konteksta, zelo lepo uporabiti, oziroma zlorabiti. Vzemimo dva primera: "Razum je vlačuga, največji sovražnik vere," ali pa: "Drzno gréši, toda še drzneje veruj in se raduj v Kristusu." Je bil Luther res tako proti razumu, s čimer naj bi vplival celo na sodobno pretiravanje z emocionalnostjo? In ali je res spodbujal ljudi, naj bolj grešijo? V anglosaškem svetu imajo pregovor: "Text without a context is a pretext for a prooftext," ali poslovenjeno: "Tekst izven konteksta je izgovor, da nekaj dokažeš." Iz takih in podobnih iztrganih citatov dobimo res grozno mineštro!
O vsem tem in še o drugih očitkih je v dveh zgornjih videih govoril ameriški evangeličansko-luteranski teolog dr. Jordan Cooper. Komentiral in ovrgel je klasične rimske obtožbe na račun Luthra in reformacije, ki jih je v nekem pogovoru navedel Alexander Wiseman, član Duhovniškega društva Pija X. (SSPX).
Založba Škrateljc iz Krškega je v okviru projekta Bohoričevo leto izdala knjižico z naslovom Reformatorji v stripu ali kako smo Slovenci dobili prvo dooooolgo knjigo (in eno krajšo, ki je opisala, kako pišemo. Lepo ilustrirana stripovska knjižica je namenjena šolski mladini, posvečena pa je slovenskim reformatorjem, zlasti dvema znamenitima Krčanoma, to sta bila Adam Bohorič, avtor prve slovenske slovnice in Jurij Dalmatin, ki je prvi prevedel celotno Biblijo v naš jezik. Bohorič se sicer ni rodil v Krškem, ampak v okolici Brestanice, zato se tamkajšnja osnovna šola ponaša z njegovim imenom, je pa več let vodil šolo v Krškem, kjer je danes osnovna šola, ki nosi Dalmatinovo ime.
Knjižico je napisal Boštjan Gorenc, ki mu je pri delu svetoval dr. Kozma Ahačič in tudi napisal obširno spremno besedo, ilustriral pa jo je Jaka Vukotič.
To zanimivo in lepo berljivo delo je, kot pravijo, primerno za mlade od 14. do 99. leta.
Adventni čas je obdobje, ki se začne malo manj kot štiri tedne pred božičem. Kdaj in kako se je pojavilo obhajanje adventa, je v zgornjem videu na kratko predstavil strokovnjak za cerkveno zgodovino, dr. Ryan Reeves.
Upokojeni matematik, oxfordski don John Lennox ni ravno neznanec na naših tleh. Pred malo več kot sedmimi leti je namreč gostoval v Ljubljani, kjer je sodeloval na eni okrogli mizi in imel eno predavanje. Tudi sicer so njegove debate zelo znane, saj je debatiral z nekaterimi znanimi "novimi ateisti", med katere sodita Richard Dawkins in pokojni Christopher Hitchens...
Včeraj se je z njim pogovarjal Glen Scrivener in nastal je tale video. Pogovarjala sta se o tem, kako dr. Lennox usklajuje svoje krščansko prepričanje z znanostjo.
Božja večnost in vseprisotnost sta nekaj, kar si mi smrtniki, ki nas omejujeta čas in prostor, zelo težko predstavljamo. O tej tematiki je pisal nizozemsko-ameriški teolog Geerhardus Johannes Vos v svoji Biblijski teologiji, v zgornjem videu pa se o tem pogovarjata reformirana teologa dr. Camden Bucey in dr. Lane Tipton.
Včeraj, 17. julija 2020, je pet dni pred svojim 94. rojstnim dnevom umrl James Innell Packer. Rodil se je v Angliji, kjer se je tudi šolal in nekaj časa predaval na različnih teoloških koledžih in se leta 1979 preselil v Kanado. Bil je eden najvplivnejših evangelijskih protestantskih teologov kalvinske smeri in je pripadal anglikanski cerkvi.
Več o njegovem življenju in delu lahko izveste iz zgornjega videa.
Svobodna volja, izvolitev, predestinacija in kar je še teh stvari, že dolgo burijo duhove. O teh in drugih zadevah, ki se tičejo reformirane teologije, je v zgornjem videu govoril dr. Kim Riddlebarger. Z njim sta se pogovarjala Doreen Virtue in Danny Cooper.
Te dni sem prejel majsko številko mesečnika Evangelicals Now, v katerem sem na str. 28 naletel na kritiko knijge, ki jo je napisal angleški zgodovinar Tom Holland, in ki nosi naslov Dominion, The Making of the Western Mind. Knjigo sem naročil preko Book Depository (pri njih nasploh naročam knjige, ker ne zaračunavajo poštnine).
Zahod je sicer postal izrazito sekularen, ampak pod to sekularnostjo se skrivajo vrednote, ki izhajajo iz krščanskega izročila, ki je sicer mestoma predelano v funkcionalističnem smislu, mestoma postavljeno na glavo, a še vedno ne more skriti svojega resničnega izvora.
Tom Holland je svojo knjigo predstavil tudi v ustanovi De Balie v Amsterdamu, od koder je zgornja predstavitev. Začne se z odlomkom iz Janezovega evangelija (prolog), nato s predstavitvijo avtorja, sledi kratka Hollandova predstavitev knjige, nato pa daljši pogovor z avtorjem, ki ga je z avtorjem opravil direktor ustanove Yoeri Albrecht. Na koncu je seveda neizogibna sekcija Vprašanja in odgovori...
Video traja malo več kot dve uri.
Na temo omenjene knjige si lahko ogledate tudi video na spodnji povezavi, v katerem se je s Tomom Hollandom pogovarjal Glen Scrivener. Na YouTubu se najde še kakšen podoben pogovor.
Združenje Trubarjev forum je na svoji spletni strani objavilo sestavek z naslovom Tri Trubarjeve resnice o epidemiji - Stati in obstati v času virusa. Avtor članka je Todd Hunnicutt.
V času, ko razsaja koronavirus in so mnoge cerkve zaprte, biblične skupine in nedeljske šole pa odpovedane, nudi organizacija Ligonier Ministries na stotine brezplačnih gradiv za svetopisemsko proučevanje in rast v veri. Gradiva je možno poslušati ali brati preko aplikacije, ali neposredno s spleta. Ta možnost bo predvidoma trajala do konca junija.
11. novembra letos je bil za kitajsko založniško hišo Amity Printing Company (APC) velik in zelo vesel dan. Natisnili so namreč dvesto milijonti izvod Svetega pisma, in sicer gre za prevod Chinese Union Version (CUV). Slovesnosti ob tej visoki številki so se poleg predstavnikov uradno registriranega "tri krat samo" cerkvenega gibanja, ki združuje od države požegnane protestantske cerkve, udeležili tudi predstavniki oblasti.
Predsednik APC Qiu Zhonghui je ob tej priložnosti izjavil: "Med dvesto milijoni natisnjenimi primerki Biblije je bilo več kot petinosemdeset milijonov primerkov natisnjenih in razdeljenih cerkvam na Kitajskem, vključno z izdajami v Braillovi pisavi in v jezikih enajstih etničnih manjšin."
Po besedah Qiu Zhonghuia je od leta 2003 APC natisnila in razposlala tudi stopetnajst milijonov primerkov Biblije v stoštirideset držav in teritorijev izven Kitajske.
Za razširjanje prevoda CUV, ki je prvič izšel leta 1919 je pooblaščeno izključno od države priznano in odvisno "tri krat samo" gibanje. Drugim knjigarnam je prodaja teh Biblij prepovedana, od februarja lani, ko je komunistična oblast zaostrila svojo versko zakonodajo, pa je prepovedana tudi njihova spletna prodaja.
Toda, kakorkoli že je, skupaj z apostolom pavlom lahko rečemo: "A kaj za to! Da se le, pa naj bo na kakršen koli način že, [...] oznanjaKristus. To mi je v veselje in mi tudi bo v veselje." (Flp 1,18)
Samarijani so ljudstvo, ki jih omenja tako Stara kot Nova zaveza. Danes štejejo nekaj sto pripadnikov, o čemer lahko izveste več iz videa na tej povezavi. Od svetopisemskih knjig priznavajo samo pet Mojzesovih knjig (Pentatevh, Peteroknižje ali Torá). V zgornjem videu je govora o nekaterih razlikah med samarijansko verzijo Peteroknižja in masoretsko, ki jo uporabljajo Judje in kristjani.
Izmir je veliko turško mesto ob egejski obali, in šteje skoraj tri milijone prebivalcev. Od antičnih časov pa do dvajsetega stoletja je bilo to mesto znano po imenu Smirna. Omenja ga tudi evangelist Janez v Razodetju 2,8-11. V tem mestu deluje majhna protestantska cerkev, ki jo vodi pastor Fikret Böcek. O težavah in uspehih, s katerimi se sooča Božja cerkev v Izmiru in nasploh v Turčiji, se je z njim pogovarjal dr. R. Scott Clark. Hvala Bogu, na spodnji povezavi lahko slišite, da stvari tukaj niso tako slabe, kot večkrat mislimo. Molimo torej za brate in sestre ter za širjenje evangelija v Turčiji.
Pri Ligonier Ministries so se odločili, da za določen čas posredujejo pričujoči dokumentarec o velikem nemškem reformatorju Martinu Luthru. Posnet je bil nekaj let nazaj, pred petstoto obletnico začetka reformacije. Komentatorji so znani protestantski teologi: Stephen Nichols, Steven Lawson, Robert Kolb, Carl Trueman, pokojni R. C. Sproul in W. Robert Godfrey.
Za bolj poglobljen študij o Luthru kliknite na to povezavo.
Razen prepisa besedil Dalmatinove Biblije, ki ga je dala na razpolago Svetopisemska družba Slovenije, je za prepis ostalih besedil poskrbelo podjetje CyberData Indija iz New Delhija.
Ker so prepisi dosledni temu, kakor so avtorji besedila knjig zapisovali (bohoričica, knjižni jezik - dolenjščina 16. stol.), bodo žal ti prepisi za povprečnega bralca težje razumljivi.
To, kar vidite na zgornji fotografiji, so ruševine starodavne cerkvene stavbe iz 4. stoletja, ki so jo arheologi odkrili v 80. letih prejšnjega stoletja. Ker gre za zgradbo na ozemlju Saudove Arabije, države, v kateri je strogo salafistična verzija Mohamedovega nauka edina uradno priznana religija, je ta stavba, podobno kot druge podobne razvaline, nedostopna tako za morebitne domače kot za tuje obiskovalce.
V tej državi s strogo šerijatsko zakonodajo sicer živi na stotisoče tujih delavcev krščanske veroizpovedi, predvsem iz Filipinov in nekaterih drugih azijskih držav ter Afrike, ki jim je prepovedano vsakršno bogoslužno ali molitveno sestajanje. Če oblasti dobijo saudskega državljana, ki bi sprejel krščanstvo (ali katero drugo vero),gabrez pardona doleti smrtno kazen.
Toda tudi režim v tej zelo bogati, nazadnjaški državi se je odločil, da se začne počasi odpirati svetu. Pri tem pa morajo biti krščanski turisti pozorni, da ne prinesejo s sabo več kot enega izvoda Svetega pisma za zasebno rabo. Pri tem je strogo prepovedano, da bi kdo ta izvod javno pokazal. V primeru, da kdo prinese več Svetih pisem, bo strogo kaznovan.
