Blagoslovljene velikonočne praznike!

Spominjam vas, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem. 2 Po njem ste na poti rešitve, če se trdno držite besede, ki sem vam jo oznanil, razen če ste zaman sprejeli vero. 3 Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. 4 Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih. 5 Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim. 6 Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati. Od teh je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali. 7 Nato se je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom. 8 Nazadnje za vsemi pa se je kot negodniku prikazal tudi meni.   (1Kor 15,1-8)

 Apostol  Pavel je v zgornjem odlomku na kratko strnil  evangeljsko sporočilo, ki je bistvo krščanske vere. Na drugem mestu je to izrazil še krajše: "On [Kristus; moja op.] je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja." (Rim 4,25)  Najpomembnejša postavka tega sporočila je, da je Kristus umrl za naše grehe. Druga, enako pomembna je tista, da je vstal od mrtvih. Njegovo vstajenje je namreč jamstvo za naše opravičenje. V tem je bistvo, oziroma jedro krščanske vere, zato si  nasprotniki to prizadevajo spodkopati. Poglejmo si kako!

Nekje na Indijski podcelini obstaja  grobnica, v kateri je pokopan nek muslimanski svetnik, za katerega nekateri trdijo, da je pravzaprav Jezus Kristus. Pred  leti so v Jeruzalemu odkrili še eno  domnevno grobnico Jezusa Kristusa, za katero pa se je kmalu izkazalo, da ni prava...  Na svetu najdemo grobove ustanoviteljev religij, kot sta na primer Buda in Mohamed. Za razliko od teh grobov je Jezusov grob prazen. Zakaj je tako, so ljudje iznašli več teorij. Po eni naj bi ga ukradli učenci. To bi lahko držalo, če ne bi bili učenci tedaj zbegani kot kure in jih je zanimalo predvsem to, kako rešiti lastno glavo. Po drugi naj bi bil Jezus v resnici še  živ in naj bi prikorakal iz groba. Glede na težo kamna, ki je pokrival grob (med približno 1,3 in 1,8 tone), in se ga je dalo premakniti le od zunaj in od strani, je  to nemogoče. Tretja teorija pravi, da naj bi prišlo vmes do zamenjave groba. Če bi bilo to res, bi farizeji in saduceji, ko bi ugotovili napako, z veseljem pokazali ljudem razpadajoče truplo.   Po četrti teoriji so apostoli haluciniral in na ta način "doživel" Jezusovo vstajenje. Nemogoče pa je, da bi večja skupina istočasno halucinirala  na isto vižo. Še ena teorija obstaja: učenci so si vse skupaj gladko izmislili. Dobro, toda kdo bi si izmišljal nekaj, zaradi česar bi ga čakala mučeniška smrt? Po Jezusovem križanju so bili apostoli  razočarani in ter prestrašeni in so se skrili. Pogum jim je zrasel  po Kristusovem vstajenju in po izlitju Svetega Duha. Med apostoli edino Janez ni pretrpel mučeniške smrti. Bi si kdo želel ali hotel umreti za laž?

Jezusovo vstajenje je, kot sem že napisal, jamstvo za naše opravičenje. In česa naj bi bili opravičeni? Gre za zelo staromodno stvar, ob omembi katere mnogi začnejo zavijati z očmi, reče pa se ji greh. Toda ta stvar ni noben hec, ker je  vsakdo od nas  podedoval smrtonosno dozo tega Adamovega strupa, zato pravi Pavel: "Ni namreč nobene razlike: saj so vsi grešili in so brez Božje slave." (Rim 3,22b.23) Pri grehu ne gre le storjena ali opuščena dejanja, ampak za celokupno človekovo naravnanost  v njegovem naravnem stanju upora proti Bogu. Ta splošna naravnanost poraja grešna dejanja. pri tem ni nihče izjema, zato pravi apostol: "Zanesljiva je tale beseda in vredna popolnega sprejetja: Kristus Jezus je zato prišel v svet, da bi rešil grešnike, med temi pa sem prvi jaz." (1Tim 1,15) Da, ali pa jaz, ali pa ti, ali kdor koli... Ni nobene razlike.  Zato je pomembno, da smo deležni opravičenja. Če Kristus ni vstal, je vsa naša vera, vse naše opravičenje prazno, ali, kot je rekel Pavel, še smo v svojih grehih.  (cf. 1Kor 15, 17) Toda Kristus nam je s svojim življenjem, ki ga je preživel v  popolni poslušnosti nebeškemu Očetu, prinesel dosti več od jedenja, pitja in kar je še takega. Njegova poslušnost, ki je dosegla najvišjo potrditev s sramotno smrtjo na križu, je odvzela vso sramoto in krivdo  našega greha ter nam prinesla popolno opravičenje. Njegov stavek: "Izpolnjeno je," (Jn 19,30)  pomeni, da je bila z njegovo smrtjo dovršena sprava za grehe sveta. Njegovo vstajenje od mrtvih pa je  kakor pečat na to dejanje sprave med grešnim človekom in svetim Bogom.  Zato pravi Pismo: "Bog je namreč hotel, da se je v njem naselila vsa polnost in da je po njem spravil s sabo vse stvarstvo, saj je s krvjo njegovega križa, se pravi po njem, pomiril, kar je na zemlji in kar je v nebesih." (Kol 1,19.20) 

Sprave, o kateri beremo, pa ni deležen vsak, ampak le tisti, ki se po Kristusu bližajo Bogu (cf. Heb 7,25).  Zato je pomembna vera vanj, a ne kakršna koli vera, kajti: "Tudi demoni verujejo, a trepetajo." (Jak 2,19b)  Trepetajo, ker je njihova "vera" brezpredmetna, saj jim ne prinaša nikakršnega odrešenja, ampak bivajo v stanju večne pogubljenosti, v katero hočejo s svojo aktivnostjo potlačiti tudi ljudi, pri čemer so zelo uspešni.    Biblična vera je več kot prepričanje, da nekdo ali nekaj je. Ta vera pomeni popolno zaupanje in osebni odnos z Bogom. Jezus je s tem v zvezi izrekel znameniti stavek, ki sem ga na tem blogu že ne vem kolikokrat citiral: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16)  Njegov križ in vstajenje nam ne jamčita večjega kosa potice ali šunke na mizi, a nam zato  vera v  Jezusa in v njegovo popolno in dovršeno delo jamči delež v njegovem kraljestvu.

 Aleluja! Blagoslovljene velikonočne praznike!

Veliki teden - povzetek

Veliki teden je največji teden v svetovni zgodovini. Vsako leto je znova oznanjen, podoživljen, podarjen, tako da nikdar ne pozabimo, kako daleč gre Jezus, da bi nas privedel domov k našemu Očetu. 

~ Chad Bird

Na Kalvariji

Na Kalvariji je strelica Božje sodbe zoper naš greh prebodla srce samega Boga. 

~ Sinclair Ferguson

Veliki petek

 Če želimo razumeti, zakaj je Jezus umrl, se moramo zavedati tako rezultata križa (drago odpuščanje grehov) kot tudi vzorca križa (zamenjava vrednot sveta). Na križu nista prikrajšana niti pravica niti usmiljenje - obema je zadoščeno hkrati. 

~ Timothy Keller

Timothy Keller, Zadeva: Bog, Vera v dobi skepticizma. Reformirana evangelijska cerkev, Komenda 2014. S. 207.

Veliki četrtek - postavitev Gospodove večerje

Tega se držimo in verujemo v prisotnost Kristusovega telesa in krvi v zakramentu Gospodove večerje: pa ne v navidezno, ampak v pravo in resnično prisotnost. 

~ William Perkins

Krščanstvo in udobje

V vero se nisem podal zato, da bi me naredila srečnega. Vedno sem vedel, da mi lahko to da tudi steklenica portovca. Če hočete religijo, v kateri bi se počutili zares udobno, potem vam nikakor ne priporočam krščanstva.

~ C. S. Lewis

Še o evangeliju

Evangelij ni kar neka stvar, ampak Jezus Kristus osebno. 

~ Michael Reeves

Današnji antikristi

Antikristi so vedno nasprotovali Kristusu. Sedaj delajo enako. Toda nikoli niso tako drzno nastopali v Kristusovem imenu kot danes. 

~ R. B. Kuiper

 

Cvetna nedelja

 Glejte, bratje, svojo poklicanost! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu. 27 Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno. 28 Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano, tisto, kar ni bivajoče, da bi onesposobil bivajoče, 29 da se pred Bogom ne bi ponašalo nobeno meso. 30 Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki je za nas postal modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odkupitev, 31 da bi se – kakor je pisano – tisti, ki se ponaša, ponašal v Gospodu.  

 2.1 Bratje, tudi ko sem jaz prišel k vam, nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo besede ali modrosti oznanjal Božjo skrivnost. 2 Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega. 3 Pred vami sem bil slaboten, v strahu in velikem trepetu. 4 Moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč, 5 zato da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji moči.   (1Kor 1,26-2,5)

Cvetna nedelja je  dan, ki je v naših krajih povezan z različnimi tradicijami, kot je  blagoslov različnega zelenja, velikokrat povezanega v butarice, potice, presmece, ali kakorkoli že  pravijo tem stvarem v različnih delih naše domovine. To se odvija v spomin na Jezusov  triumfalni kraljevski vhod v Jeruzalem, ki se je zgodil nekaj dni pred tem, ko je bil na montiranem procesu obsojen na sramotno smrt na križu. 

Ta  Jezusov triumf pa ni bil prvi. Ko je s petimi hlebi in dvema ribama nahranil nekaj tisočglavo množico, so bili ljudje nadvse navdušeni. Toda: "Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro," (Jn 6,15) in ideja o kraljevini je šla v nič. Še več, ko so ga malo pozneje odkrili v Kafarnaumu, so, poslušajoč njegov govor,  doživeli takšno razočaranje, da so ga zapustili vsi, razen dvanajsterih. Slava sveta je kratkotrajna zadeva. Tudi triumf cvetne nedelje ni dolgo trajal.  Ne verjamem pa niti, da bi si kaj takšnega privoščil kakšen sodobni monarh, kajti osel, na kakršnem je naš Gospod prijezdil v Jeruzalem,  danes ne sodi med posebej ugledne živali. 

Toda Boga ne zanima, kaj je pri ljudeh ugledno in kaj ni. Ko on izbira, se ne ozira na  človeška merila in kriterije. Modrost po merilih sveta, plemenitost po rodu, mogočnost,  moč, premožnost, vse to so stvari, ki Boga prav nič ne ganejo. Bog se odloča suvereno, po svoji previdnosti, tako da se pred njim ne more ponašati nobena posvetna inteligentnost, dobrodelnost, uglednost, mogočnost, moč  in kar je še takega. Naša modrost, pravičnost, posvečenje in odkupitev niso naša zasluga, ampak premoremo vse to v Kristusu. Božja moč in Božja modrost namreč nista neki abstraktni sili, ali zgolj ideji, ampak osebni kvaliteti, ki sta se v polnosti izrazili v življenju, učenju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa.  Kristus je vse, s čimer se lahko kristjan zares hvali.

 Ko je prišel  Pavel v Korint, se je izogibal retoričnim bravuram, ki so bile značilne za grške modrijane, ampak se je osredotočil na križ. Pavel ni prišel oznanjat svojo modrost ali sploh modrost tega sveta, kajti takšna človeška modrost, ki so jo oznanjali filozofi, ne rešuje. Tudi  ni oznanjal Kristusa triumfatorja,  kot so si ga na cvetno nedeljo zmotno zamišljali Gospodovi učenci, ko so mu vzklikali: "Hozana!" ampak križanega Kristusa,  ponižanega in križanega, torej takega, ki je pohujšanje za svet in ki ga je razvpiti Friedrich Nietzsche tako globoko preziral. Vse to pa zato, da vera Korinčanov in  kristjanov vseh časov ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji moči.  Vera ki rešuje, se oblikuje skozi delovanje Svetega Duha, ki spreminja srca.

 Kristusov križ ima svoj globok smisel, saj je prišlo po njem popolno opravičenje vsem, ki vanj verujejo, kasnejše Gospodovo vstajenje od mrtvih pa je dokaz, da je Jezus resnični Odrešenik sveta, torej tisti, ki opravičuje grešne, nevredne in brezbožne. Ali veruješ vanj?