Evangelij oživlja

Evangelij ne dela iz slabih ljudi dobre, ampak iz mrtvih ljudi žive.  

~ Voddie Baucham

Gospodov dan

Ljubi, to je že drugo pismo, ki vam ga pišem. V obeh sem skušal s tem, da sem vas spominjal, dramiti vaše iskreno razumevanje. 2 Pomnite besede, ki so jih že prej povedali sveti preroki, in tudi zapoved Gospoda in Odrešenika, ki so jo posredovali vaši apostoli. 3 Predvsem pa morate vedeti, da bodo v poslednjih dneh prišli taki, ki se bodo z norčavostjo norčevali iz vsega. Ti bodo živeli po svojih poželenjih 4 in govorili: "Kje je njegov obljubljeni prihod? Odkar so namreč očetje zaspali, je vse ostalo tako, kakor je bilo od začetka stvarjenja." 5 Sami hočejo, da jim ostane skrito, da je nebo obstajalo že zdavnaj in da zemlja po Božji besedi obstaja iz vode in prek vode. 6 Po teh prvinah je bil tedanji svet preplavljen z vodo in tako pokončan. 7 Sedanje nebo in zemljo pa ista beseda hrani za ogenj, ohranja ju za dan sodbe in pogubljenja brezbožnih ljudi. 

8 Tega, ljubi, ne smete prezreti: pred Gospodom je en dan kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan. 9 Gospod ni počasen glede obljube, kakor nekateri mislijo, da je to počasnost. Ne, le potrpežljiv je z vami, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje. 10 Prišel pa bo Gospodov dan kakor tat. Tedaj bo nebo s hrumom prešlo, prvine se bodo v ognju razkrojile, zemlja in dela na njej pa bodo razkrita. 11 Kako prav je torej, da živite sveto in res pobožno, če se bo vse to razkrojilo, 12 da čakate in pospešujete prihod Božjega dne, zaradi katerega bo nebo zaplamenelo in prešlo in se bodo prvine razžarjene topile. 13 Mi pa po njegovi obljubi pričakujemo nova nebesa in novo zemljo, v katerih biva pravičnost. (2Pt 3,1-13)

Iz zgornjega odlomka je razvidno, da z izrazom Gospodov dan ni mišljena nedelja, ampak dan, ko bo naš Gospod Jezus Kristus prišel v slavi sodit živim in mrtvim. Apostol Peter nam v njem zagotavlja, da bo Gospodov dan nekoč zagotovo napočil. Iz vsebine je razvidno, da so kristjani, na katere je bilo naslovljeno to pismo, razpravljali o tem, kdaj naj bi se naš Gospod vrnil, kar je tudi glavna tema tega odlomka.

Na začetku (2Pt 3,1) omenja Peter, da je to drugo pismo, ki je bilo naslovljeno na to občestvo. Iz tega je jasno razvidno, da je bilo tudi 1. Petrovo pismo namenjeno taistemu krogu kristjanov. Naslovnikom pravi "ljubi" (orig. gr. agapetos), s čimer je izrazil veliko skrb zanje, ko jim je razlagal skrivnost Gospodovega drugega prihoda. 

Posebej jih je opozoril na besede starozaveznih prerokov in apostolov ter samega Gospoda Jezusa, ki se nanašajo na njegov drugi prihod.  Enako kot drugi novozavezni pisci ter krščanska cerkev do današnjega dne, je bil tudi Peter prepričan, da živimo v poslednjih dneh. Gre za podaljšan čas, čas novozavezne cerkve, med križanjem na Golgoti  in Gospodovo vrnitvijo. Peter je lepo napovedal nastop posmehljivcev, ki živijo v skladu s svojimi poželenji in se norčujejo iz Gospodovega drugega prihoda ter iz tistih, ki ga pričakujemo. Konec koncev, sonce že dva tisoč let vzhaja in zahaja, ljudje se ženijo in možijo, nič takega se ne dogaja, če seveda ne odštejemo poplav, potresov, epidemij in nenehnih vojn med ljudmi. Toda Bog ni vezan na čas, ker biva izven časa in prostora. Zanj je tisoč, ali pa deset tisoč let, kakor en dan. Ti posmehljivci so samovoljno spregledali, da je Bog enkrat že posredoval in sodil zemlji preko vode (cf. 1Mz 6.-10. poglavje).  Naslednjič pride sodit z ognjem (cf. 1Pt 3,7.12. Sof 1,18), ko bo sodil brezbožne in posmehljivce, za katere je pripravljena poguba. 

Navidezno Božje odlašanje ni z njegovega stališča nobena počasnost, ker Bog ni vezan na čas.  Za razliko od nas, ima on na razpolago neskončno časa. Gre le za potrpežljivost, ker hoče, da bi vsi izvoljeni dosegli spreobrnjenje. Koliko je teh, ne ve noben človek, niti angeli.  Toda ta vmesni čas, podaljšan čas ali poslednji dnevi, kakor koli že temu pravimo, vse to ne bo večno trajalo. Kristusov drugi prihod bo nenaden, kakor tat. Nebo bo prešlo in nebesna telesa se bodo raztalila in razpadla. Nobenega zaklonišča ali skrivališča ne bo na voljo. Tisti, ki zaničujejo Božji glas in ravnajo nepostavno, se prihoda tega dne  ne morejo veseliti, kajti: "Glas Gospodovega dneva bo turoben, tam bo stokal celo junak. Tisti dan bo dan jeze, dan stiske in tesnobe." (Sof 1,1,14b.15a)  Za razliko od teh ima Božje ljudstvo  zelo dober  razlog, da z radostnim srcem pričakuje ta dan, kajti Bog bo tedaj vse prenovil in vzpostavil nova nebesa in novo zemljo, v katerih biva pravičnost: "In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo." (Raz 21,4)

Ste pripravljeni na ta dan? V kolikor niste, je še vedno čas: "Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve!" (2Kor 6,2b) Ko je ječar iz Filipov vprašal apostola Pavla in Barnaba, kaj naj stori, da bo rešen, sta mu odgovorila: "Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!" (Apd 16,31) Isto pravilo velja za vse ljudi. Naj Bog vsem nakloni to vero!

Bogoslužje kot šov

Če manjka duhovno življenje, ki prihaja k nam samo od Kristusa, potem je sleherno krščansko bogoslužje navadna predstava. 

~ Willem Geesink 

Ena pot

Da prideš k Bogu, ni druge poti, razen po Kristusu.

~ John Owen

 

Polovično oznanilo

Lažni preroki govorijo samo o Božji pripravljenosti, da odpusti, popolnoma pa so tiho, ko bi morali spregovoriti o spreobrnjenju. 

~ Jean Calvin

Delo evangelija (po pravniško)

Evangelij spremeni nebeško sodno dvorano iz prizorišča kazenske obravnave v prostor posvojitvene slovesnosti. 

~ Matt Smethurst

Na koga ali kaj naj se zanašam?

Ne zanašaj se na svojo lastno vero, ampak na Kristusa!

~ J. C. Ryle

Reformatorji in izročilo (tradicija)

Reformatorji niso bili [...] tisti, ki ne upoštevajo izročila. Novo zavezo so brali v luči izročila, s katerim so se pošteno ukvarjali in ga niso zavračali. 

~ Scott Clark

 

Čigavi?

Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj mesenim bitjem, kot nedoraslim v Kristusu. 2 Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete. 3 Še ste namreč meseni. Mar niste še vedno meseni in zgolj ljudje, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir? 4 Mar ne ravnate zgolj po človeško, če kdo pravi: "Jaz sem Pavlov," drugi pa: "Jaz sem Apolov"? 5 Kaj je vendar Apolo? Kaj je Pavel? Služabnika sta, po katerih ste prejeli vero, in sicer kakor je je komu dal Gospod. 6 Jaz sem zasadil, Apolo je zalil, Bog pa je dal rast, 7 tako da ni nič tisti, ki sadi, in nič tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje rast, Bog. 8 Kdor pa sadi in kdor zaliva, sta eno. Vsak bo prejel svoje plačilo po svojem naporu. 9 Božja sodelavca sva, vi pa ste Božja njiva in Božja zgradba.   (1Kor 3,1-9)

 Korintska cerkev je bila, kot sem že večkrat omenil, pravi cvetnik najrazličnejših nepravilnosti in zlorab. Ena od takih nepravilnosti so bile delitve na različne frakcije. O tem pripoveduje Pavel že na začetku 1. pisma Korinčanom, ko pravi: "V mislih imam to, da ta ali oni izmed vas pravi: 'Jaz sem Pavlov, jaz Apolov, jaz Kefov, jaz pa Kristusov.'  Mar je Kristus razdeljen? Mar je bil Pavel križan za vas? Mar ste bili krščeni v Pavlovo ime?"  (1Kor 1,12.13)  Sklicevanje na Pavla, Kefa (Petra) in Apola je bilo morda posledica, da so različni posamezniki sprejeli krščanstvo od enega od njih. Podobno se imajo danes nekateri v največji cerkvi za Marijine. Toda ne Pavel, ne Peter, ne Apolo, ne Marija, ne kdor koli od svetnikov ni bil križan za nas, niti nismo (bili) krščeni v njegovo ali njeno ime. 

 Zato uporablja apostol Pavel za Korinčane dva krat izraz meseni. V 1Kor 1,1 uporablja izraz sarkinos, ki dobesedno pomeni, "tisti, ki jih karakterizira meso", v 1Kor 3,3 pa malce drugačen izraz sarkikos, ki pomeni "tisti, ki so narejeni iz mesa".  Z obema navedenima terminoma je izrazil razočaranje nad obnašanjem Korinčanov. Izraz meso, mesenost ima v Svetem pismu več pomenov, Pavel pa ga najpogosteje uporablja kot sinonim za neodrešeno človeško naravo z vsemi njenimi željami in s tem povezanim značilnim obnašanjem. Čeprav je v korintskih kristjanih bival Sveti Duh, niso ravnali kot duhovni, ampak enako kot neverni svet okoli njih. Zato Pavel ne vidi za primerno, da bi jih poučeval kaj več kot začetne lekcije vere, saj za kaj več niti niso zreli (cf. 1Kor 3,2). 

 Vloga oznanjevalca je, da ljudem posreduje evangelij, ostalo pa je Božje delo (cf. 1Kor 3, 6). Tisti, ki posreduje evangelij in tisti, ki v cerkvi še naprej vzdržuje evangeljski nauk, sta samo Božja služabnika in nič več. Bog je zaslužen da posejano seme tudi zraste in rodi sadove (cf. Ef 2,10). Na koncu bo vsak oznanjevalec dobil povračilo. Božji blagoslov in povračilo v življenju kristjana je odvisno od tega, kako zvesto izvršuje zaupane mu naloge (cf. 1Kor 3,8). Krščanski delavci so Božji sodelavci v smislu, da svetu prinašajo evangelij, graditelj občestva vernikov pa je Bog, saj tako občestvo kot njegovi pastirji pripadajo Bogu. 

 Kristusova cerkev ne pripada nobenemu zemeljskemu pastirju, ampak samo Bogu, zato so  prepiri, komu kdo pripada znotraj nekega občestva, slaba popotnica.   Naloga pastirja je vestno in zvesto oznanjevanje neponarejene Božje besede, kot je zapisana v Svetem pismu in spoštljivo podeljevanje zakramentov. Božja stvar pa je, kako se bo potem to seme razvijalo in raslo v srcih kristjanov.