Prerojeni za živo upanje

Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa! V svojem velikem usmiljenju nas je po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih prerodil za živo upanje, 4 za nepropadljivo, neomadeževano in nevenečo dediščino, ki je v nebesih shranjena za vas, 5 katere Božja moč po veri varuje, da boste dosegli odrešitev, ki čaka, da se razodene v poslednjem času. 6 Bodite tega veseli, čeprav morate zdaj nekaj časa trpeti v raznih preizkušnjah, 7 da bo preizkušenost vaše vere veljala več kakor zlato, ki je minljivo, pa se v ognju preizkuša, vam v hvalo, slavo in čast, ko se bo razodel Jezus Kristus. 8 Njega ljubite, čeprav ga niste videli. Verujete vanj, čeprav ga zdaj ne vidite, veselite se v neizrekljivem in poveličanem veselju, 9 ko dosegate namen svoje vere, namreč odrešitev duš. 

10 To odrešitev so preiskovali in se vanjo poglabljali preroki, ki so prerokovali o milosti, ki je bila namenjena vam. 11 Skušali so dognati, na kateri in na kakšen čas je meril Kristusov Duh, ki je bil v njih in je vnaprej pričeval o trpljenju, namenjenem Kristusu, in o poznejšem poveličanju. 12 Njim je bilo razodeto, da niso služili sebi, ampak vam, v tem, kar so vam zdaj sporočili tisti, ki so vam po Svetem Duhu, poslanem iz nebes, oznanili evangelij. In to so stvari, v katere želijo pogledati angeli.

 (1Pt 1,3-12)

Vsi tisti, ki so postavili svoje zaupanje v Kristusa, slavijo Boga zaradi odrešenja, ki ga je On obljubil in živijo svoje vsakdanje življenje na temelju tega odrešenja. 

Apostol Peter začenja pričujoči odlomek s slavljenjem Boga, ki je dal vernim novo življenje in jim zagotavlja prihodnjo slavo. Odrešenje je v celoti Božji dar, ki prihaja v nas od zunaj, od Boga.  Bog je obenem iniciator in izvajalec posameznikovega odrešenja. Peter povezuje kristjanov preporod s Kristusovim vstajenjem od mrtvih, saj smo po njem prerojeni za živo upanje. Upanje v bibličnem kontekstu ne pomeni zgolj nekakšnih nejasnih  želja, ampak zaupno pričakovanje prihodnjega blagoslova, ki je utemeljeno na izvršenih dejstvih in Božjih obljubah (cf. 1Pt 1,3). Kristusovo vstajenje je izvršeno dejstvo, in Božje obljube so zanesljive. To upanje je v nadaljevanju opisano kot dediščina. Ta izraz pomeni v Stari zavezi obljubljeno deželo, namenjeno izraelskemu ljudstvu. Toda dediščina, omenjena  v Stari zavezi,  je le  predpodoba večje in neveneče, oziroma nepropadljive dediščine, ki je za verne pripravljena v nebesih (cf. ibid. v. 4). Odrešitev (cf.v.5)  pomeni v tem kontekstu opis dediščine in upanja iz predhodnih vrstic. Peter usmerja misli vernih k tistemu, kar se bo razodelo v poslednjem času. Verni bodo zagotovo dosegli odrešitev, saj jih bo Bog s svojo močjo varoval, da bodo do konca vztrajali v veri. Ko Bog rešuje, tedaj zares in dokončno rešuje.

V nadaljevanju (cf. vv. 6-7) sv. Peter ne skriva dejstva, da bo veselje, ki ga uživajo kristjani zavoljo odrešenja, pomešano s preizkušnjami. Kakor uporabljajo ljudje ogenj, da bi z njegovo pomočjo prečistili žlahtne kovine, tako uporablja Bog preizkušnje, da bi se pri nas izkazala pristna vera.  Toda preizkušnje so začasne in se ne morejo primerjati s prihodnjo slavo v večnosti, ki je končni cilj preizkušenj. 

Veselje (cf. vv. 8-9) pa nam ni namenjeno le v prihodnosti, v kateri se bo Jezus jasno in popolnoma razodel kot Odrešenik vernih, ampak smo ga kristjani deležni že tukaj in zdaj. Že na tem svetu namreč verujemo v Gospoda, ga ljubimo in se v njem veselimo v neizrekljivem in poveličanem veselju. Torej že tukaj in zdaj v veliki meri uživamo predokus odrešenja, ki bo doživelo svoj končni finale ob Gospodovem drugem prihodu. 

Kar so videli starozavezni preroki, je bila le nejasna senca prihodnjih stvari (vv. 10-11). Niso torej razločno videli tega, o čemer so prerokovali, a so kljub temu napovedali Kristusovo trpljenje in temu sledeče poveličanje. Pri njihovem delu jih je navdihoval Sveti Duh in govoril skozi  nje.

Kristjani smo prejeli osupljive blagoslove, saj starozavezni preroki niso služili sebi, ampak nam, novozaveznim vernikom (cf. v. 12). Celo angeli bi radi v polnosti razumeli te stvari, kot so bile dovršene. Mi smo tisti, ki nam je bil jasno in v polnosti oznanjen evangelij odrešenja.  Evangelij pa nam pravi, da je bil Jezus Kristus predan v smrt za naše grehe in je s svojim vstajenjem dokazal, da je popoln Odrešenik, po katerem prejme grešnik popolno opravičenje.

Jezusu pripada vsa slava na veke!

Najpogostejši predmet jeze danes

Sodobnih ljudi nobena stvar ne jezi bolj kot svetopisemska resnica.  

~ Toby Longsdon

Mi, greh in križ

Jasneje ko vidimo strahoto greha, bolj bomo cenili križ.

- D. A. Carson

Popolna predanost

Ni bedak oni, ki preda tisto, česar ne more obdržati, da bi dobil tisto,  česar ne more izgubiti.

~ Jim Elliot, misijonar in mučenec 

 

Edino resnično življenje

To življenje, edino resnično življenje, je  popolnoma usmerjeno izven nas samih: Kristus opravičuje. Kristus odpušča. Kristus osvobaja. Kristus živi zame in me oživlja.

~ Matthew C. Harrison

 

Vloga križev in težav

Bog nam ne pošilja križev, da bi nas okrepil. Ravno nasprotno. Ti nas oslabijo in ubijejo, zato da ne bi živeli in iskali moči v sebi, ampak edino v Kristusu. 

~ Chad Bird

Bogoljubnim vse služi v dobro

"Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu."  (Rim 8,28)

Rim 8,28 je eno najbolj ohrabrujočih besedil v vsem Svetem pismu. Verniku zagotavlja, da so vse "tragedije" v končni fazi blagoslovi. Ne govori, da je vse, kar se pripeti, samo po sebi dobro, ampak da Bog v vsem in skozi vse, kar se nam pripeti, deluje v naše dobro. To tudi trdno temelji na njegovem večnem načrtu za njegovo ljudstvo. 

~ R. C. Sproul

Naš zagovornik

 Otroci moji, to vam pišem zato, da ne bi grešili! Če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega. 2 On je namreč spravna daritev za naše grehe, pa ne le za naše, temveč tudi za ves svet. 3 Da smo ga spoznali, spoznavamo po tem, če se držimo njegovih zapovedi. 4 Kdor pravi: "Poznam ga," pa se njegovih zapovedi ne drži, je lažnivec in v njem ni resnice. 5 V tistem pa, ki se drži njegove besede, je Božja ljubezen resnično postala popolna. Po tem spoznavamo, da smo v njem. 6 Kdor pravi, da ostaja v njem, je dolžan tudi sam živeti tako, kakor je živel on. 

                                                                                                                                           (1Jn 2,1-6)

 Odpuščanje grehov, ki smo ga deležni po Kristusu, ne odpravlja naših dolžnosti do izpolnjevanja Božjih zapovedi. Poznati Jezusa Kristusa pomeni tudi prizadevati si biti njemu podoben. Biblični izraz "poznati nekoga" je več kot le bežno poznavanje, saj vključuje ljubezen in tesno vez s to osebo. Kristjan je tesno povezan s svojim Gospodom.

 V takšno osebno poznavanje Jezusa Kristusa je vključeno tudi to, da se držimo njegovih zapovedi, oziroma njegove besede. Rezultat takega poznavanju Kristusa je popolna ljubezen v posamezniku; ta nas sicer ne naredi  brezgrešne, ampak  je  vtisnjena v tistih, ki po njej živijo. Kdor koli si domišlja, da je od Boga prejel odpuščanje, a zavrača dar poslušnosti v ljubezni kot nepotreben, je po besedah apostola lažnivec. Takšna oseba si je  za odrešenika izdelala ponarejenega "kristusa", ki je brezbrižen do pravičnosti. Poslušnost zapovedim nas ne opravičuje pred Bogom, je pa zunanji dokaz, da smo na novo rojeni. Ne smemo si tudi domišljati, da nam bo na tej strani večnosti uspelo stoodstotno živeti po zapovedih. 

 V našem odlomku apostol Janez sicer opominja kristjane k poslušnosti zapovedim, a se obenem zaveda, da je v nas še vedno prisotna stara grešna narava. Zato nas spodbuja, da se ne oziramo toliko vase, ampak se obrnemo na našega nebeškega odvetnika Jezusa Kristusa, ki je s svojo popolno žrtvijo na križu dosegel spravo med Bogom in izvoljenimi z vsega sveta. Njegova žrtev ne potrebuje nobenega dopolnila ali dodatka. On nas zagovarja pred Bogom nebeškim Očetom, zato se lahko po njem  ob vsakem času bližamo Božjemu prestolu. Zatorej "uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere." (Heb 12,2)  Kristjani se gremo prevečkrat introspekcijo in vrtamo po svoji notranjosti, namesto da bi svoj pogled osredotočili  na našega Odrešenika Jezusa Kristusa. Naše odrešenje ni v nas, ampak izven nas, v Kristusu!  

Zato ob vsakem času pristopajmo k prestolu milosti, kjer nas čaka pomoč! Naš Gospod je bil usmrčen za naše grehe in je s svojim vstajenjem dokazal, da je resnični Odrešenik.  Jezus je naš popolni odvetnik in zagovornik. Njemu slava na veke! 

Polikarpove besede pred mučeniško smrtjo

"Šestinosemdeset let mu služim in ni mi storil nič žalega.  Kako morem prekleti svojega kralja, ki me je odrešil?"

~ Sv. Polikarp Smirnski

Fr. Ks. Lukman, Kristusovi pričevalci, Martyres Christi. Šestintrideset poročil o mučencih prvih stoletij. Mohorjeva družba, Celje 1983. S. 57.