Evangeljska svoboda

Evangelij nam daje svobodo, da priznamo svoje grehe brez strahu pred obsodbo. 

                                      ~ Michael Horton

Gotovost kristjanov

Kristjani so lahko prepričani glede svojega napredovanja  v posvečenosti in večne gotovosti, saj zaupajo v Boga, ki to obljublja. 

~ John Owen

V Kristusu

Naša gotovost, naša slava in edino sidro našega odrešenja je v dejstvu, da je Božji Sin, Kristus, naš, mi pa smo v Njem Božji sinovi in dediči nebeškega kraljestva, poklicani v upanje večne blaženosti, in to po Božji milosti, ne po naših zasluga. 

~ Jean Calvin

Binkošti 2023

"Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi;  jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel."  Juda (ne Iškarijot) mu je rekel: "Gospod, kaj se je zgodilo, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu?" Jezus je odgovoril in mu rekel: "Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. 

To sem vam povedal med tem, ko še ostajam pri vas. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.  Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: 'Odhajam in pridem k vam.' Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več veliko govoril z vami, kajti vladar tega sveta prihaja. Meni sicer ne more nič, vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da delam tako, kakor mi je naročil Oče."    (Jn 14, 15-31a)

Pri  zadnji večerji je Jezus v svojem govoru apostolom, ki ga navaja apostol in  evangelist Janez,  na več mestih obljubil, da bo poslal Svetega Duha. Toda, kot je razvidno iz zapisanega, apostoli ob tisti priložnosti niso zares razumeli, kaj jim hoče povedati njihov Učitelj. Zadnji večerji je sledilo nekaj dramatičnih stvari: njihov Gospod je bil aretiran, obsojen na smrt, toda tretji dan je vstal od mrtvih. To jim je bilo v veliko tolažbo. Ob vnebohodu jim je naročil, "naj ne odhajajo iz Jeruzalema, temveč naj počakajo na Očetovo obljubo, 'o kateri ste slišali od mene;  zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste v nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu'". (Apd 1,4b.5)  Ta obljuba se je izpolnila čez tri dni, na binkoštni dan, ko je nebeški Oče nanje poslal Svetega Duha. Izraz Tolažnik, s katerim pri nas  tradicionalno prevajajo grški izraz Parakletos, ni najbolj posrečeno izbran. Ustreznejši izrazi bi bili morda Zagovornik, Odvetnik, Pomočnik ali Srednik. 

Sveti Duh ni nekakšna božanska energija, kot nekateri, na primer Jehovove priče in drugi zanikovalci Božje troedinosti, zmotno mislijo in trdijo, ampak tretja oseba Svete Trojice. Namerno poudarjam, da gre za osebo, ne božansko moč ali energijo. V Bibliji ga prvič srečamo  v Stari zavezi, pri stvarjenju sveta v 1Mz 1,2. Božja beseda ga med drugim imenuje Duh razodetja (cf. Iz 61,1-3).  Posameznikom daje zmožnost za opravljanje  določene naloge (cf. 2Mz 31,2-6. Sod 15,14). Sveti Duh nas prenavlja od znotraj (cf. Ps 51,12-14. Ez 35,25-27).  Nova zaveza ga razodeva kot osebo, ki je v istem rangu z Očetom in Sinom. Sveti Duh je tisti, ki govori (cf. Apd 1,16. 8,29), uči (Jn 14,26), pričuje (cf. Jn 15,26) preiskuje (cf. 1Kor 12,11) in celo posreduje, oziroma prosi za nas (cf. Rim 26.27).

V odlomku Jn 14,15-31a  je Jezus razločno povedal apostolom, po čem je moč prepoznati  pristno ljubezen do njega: Jezusa ima rad tisti, ki se drži njegovih zapovedi. Vsakega, ki ima rad Jezusa, pa ima rad tudi Bog Oče. Kdor Jezusa ne ljubi, se požvižga na njegove besede. Svet ne more prejeti Svetega Duha, ker je Jezusu odtujen in ne mara Jezusa. Jezus se morda zdi svetu simpatičen, a nič bolj kot Buda, Gandhi ali Alfred Nobel. Če bi svet res imel rad Jezusa, bi vanj veroval.

Bog Oče je ob binkoštnem prazniku poslal  na apostole Svetega Duha. Duh je nato apostole spomnil in  učil vsega, kar jim je Jezus povedal. Vodil jih je v vso resnico (cf. Jn 16,13).  Apostolov danes ni več, so nam pa zapustili Božjo besedo, zapisano v Svetem pismu Nove zaveze. Rimski katoličani verjamejo, da Sveti Duh še dandanes razodeva cerkvi verske resnice in uvaja cerkveni magisterij, na čelu s papežem in škofi, v vso resnico. Na osnovi tega zmotnega prepričanja razglašajo nove dogme. Liberalne protestantske denominacije se pri svojem zagovarjanju nebibličnih in grešnih novotarij, ki jih uvajajo v svoje cerkve, bogokletno sklicujejo na razodetja, ki naj bi jih prejeli od Svetega Duha, ki da preko sveta uvaja cerkev v novo resnico. Toda to je v nasprotju s tistim, kar je zapisal apostol Juda, ki pravi: "Ljubi, ko sem se resno pripravljal, da bi vam pisal o našem skupnem odrešenju, se mi je zdelo potrebno, da vam pišem tole in vas opomnim: bojujte se za vero, ki je bila svetim izročena enkrat za vselej."  (Jud 1,3) Vera je bila torej izročena svetim enkrat za vselej. Jezusovi učenci prve generacije so vse, kar je pomembno za naše odrešenje, zapisali v Svetem pismu. Sveti Duh tudi ne govori preko sveta, saj pravi Pismo ravno nasprotno: "Ne ljubite sveta in tudi ne tistega, kar je v svetu! Če kdo ljubi svet, v njem ni Očetove ljubezni,  kajti vse, kar je v svetu – poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja – ni od Očeta, ampak od sveta." (1Jn 2,15.16) Izraz svet pomeni v tem kontekstu posvetno mišljenje in vse, kar izhaja iz tega. Naš najvišji standard vere in morale, oziroma najvišja avtoriteta v tem pogledu, je Sveto pismo, ne nenehno se spreminjajoče muhavosti tega sveta. 

Sveti Duh danes praviloma deluje, kadar beremo ali poslušamo Božjo besedo. On nam besedo osvetljuje. Seveda pa obstajajo tudi izredni načini njegovega delovanja, na primer preko sanj in videnj, kar se dogaja tam, kjer je Božja beseda težko dosegljiva. V muslimanskem svetu se dogaja, da se k Jezusu spreobračajo ljudje, ki niso še nikoli imeli v roki Svetega pisma ali slišali v njem zapisane besede. Sveti Duh nima omejitev, ampak veje kjer hoče in kakor hoče (cf. Jn 3,8), toda ljudi vedno vodi h Kristusu.

On ne oznanja samega sebe, ampak Jezusa Kristusa. On prihaja od Očeta v Jezusovem imenu, da bi izvoljene usmerjal k Jezusu in jih  po poti stanovitnosti vodil v nebeško kraljestvo. To je njegova naloga. Zato prosim našega nebeškega Očeta, naj da vsem Svetega Duha! 

Volja in milost

 Hoteti je stvar narave. Hoteti prav je stvar milosti. 

~ Sv. Avguštin

 

Sola gratia

Na kakšen način sem pravičen? Samo po Njegovi milosti.

~ W. Robert Godfrey

Spokorjenje

Spokorjenje ni stvar enega dneva, ampak celotnega življenja.

~Thomas Boston

Napačna gorečnost

Gorečnost brez nauka je kot meč v rokah norca. 

~ Jean Calvin

John Knox o Svetem pismu

Božje Sveto pismo je moj edini temelj in bistvo vseh stvari, ki imajo  težo in pomembnost. 

~ John Knox

Blaženo upanje Tima Kellerja (1950-2023) in nas vseh

Kristusovo vstajenje nam zagotavlja, da Bog ne bo odrešil le naših duš, ampak tudi naša telesa, ter da bo vzpostavil nova nebesa in novo zemljo. Vstali Kristus ni z nami le v sedanjosti, ampak  bo ob koncu  zgodovine vse ozdravil in prenovil.

~ Tim Keller

Sveti Duh in preganjanje

"Ko pa pride Tolažnik, ki vam ga bom poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni;  in tudi vi pričujete, ker ste od začetka z menoj. 

To sem vam povedal, da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo izobčili; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas umori, mislil, da opravlja bogoslužno daritev. In to bodo počeli, ker niso spoznali ne Očeta ne mene. Toda te stvari sem vam povedal, da se boste spominjali, ko pride njihova ura, da sem vam jaz povedal."  (Jn 15,26-26,4a)

Evangeljska perikopa, ki je skladno s tradicionalnim lekcionarjem  namenjena  nedelji po vnebohodu, se nanaša na dve zelo pomembni stvari:

1. Vloga Svetega Duha

2. Napoved preganjanja.

 Vloga Svetega Duha ni v tem, da bi govoril ljudem o čemerkoli, ampak, da pričuje o Jezusu. Sveti Duh prihaja na svet v poslušnosti Bogu Sinu, a ne le njemu. Podatek, da izhaja iz Očeta, pomeni, da prihaja na svet tudi v poslušnosti Bogu Očetu. Oče in Sin sta  poslala Svetega Duha v svet na binkoštni dan, deset dni po Kristusovem vnebohodu. Sveti Duh pa ni edini, ki pričuje o Kristusu, o njem pričujejo tudi učenci. Učenci so po navadi tisto Božje orodje, preko katerega pričuje Sveti Duh.

V nadaljevanju, ki sledi spodbudnem delu, kjer govori Jezus o delovanju Svetega Duha, je naš Gospod opozoril učence, da jih bo zagotovo doletelo preganjanje. Le-to se je najprej uresničilo v njihovem domačem, palestinskem okolju, pozneje pa tudi  širše. Mnogi pobožni Judje in drugi so bili prepričani, da s preganjanjem Jezusovih učencev opravljajo Bogu všečno delo, še več, prepričani so bili, da opravljajo bogoslužno daritev. Toda preganjanje kristjanov ni samo  nekaj "zgodovinskega", torej nekaj, kar se je dogajalo pred mnogimi stoletji, ampak bolj ali manj intenzivno traja že celi dve tisočletji. O preganjanju kristjanov se danes zelo malo govori in še to največ v krščanskih okoljih, čeprav  predstavljajo kristjani  tri četrtine vseh, ki so v današnjem svetu preganjani zaradi vere. Po poročanju organizacije Open Doors je bilo lani zaradi vere umorjenih 5621 kristjanov, 5621 je bilo ugrabljenih, 360.000.000 jih je trpelo visoko mero  preganjana in diskriminacije, napadenih pa je bilo 2110 cerkvenih stavb. Danes smo dosti bolje obveščeni o tem, kako so takšni in drugačni kristjani in "kristjani" v preteklosti preganjali "drugačne" (kar je tudi treba vedeti v spomin in opomin!), kot o tem, kaj se ta hip dogaja s kristjani v severni Nigeriji, Somaliji, Severni Koreji, Afganistanu, Iranu Saudovi Arabiji in drugih državah. Vzrok za molk je najbrž strah, da bi se komu zamerili. Kakorkoli že, Jezus svojim učencem ni obljubil, da bodo v očeh sveta relevantni, ampak ravno to, da jih bo svet preganjal.

Ko smo ravno pri relevantnosti, danes želijo biti mnoge cerkve v očeh sveta relevantne, zato sprejemajo od njega vse mogoče nauke, od feminizma, do ideologije LGBTQ+, prebujenjstva (woke), intersekcionalnosti in kar je še podobnih človeških izmišljotin, ki se prodajajo kot znanost (1Tim 6,20).  Takšne denominacije govorijo samo o Božji ljubezni, nič pa o Božji svetosti. Ti pačijo svetopisemske nauke in jih interpretirajo tako, kakor je to napovedal sv. Pavel: "Kajti pride čas, ko ne bodo prenašali zdravega nauka, temveč po lastnem poželenju si kopičili učitelje, po tem, kakor jih ušesa srbe." (2Tim 4,3). Izključujejo tiste, ki branijo svetopisemsko etiko, njihove cerkve pa so vse bolj prazne. Zanje pravi apostol: "[D]ržali se bodo zunanje oblike pobožnosti, zanikali pa njeno moč." (2 Tim 3,5) Le zakaj bi se nekdo obremenjeval in hodil v cerkev po tisto, kar mu ponuja svet?

Toda tudi ob šikaniranjih in preganjanjih ima Sveti Duh posebno vlogo. S tem v zvezi je Jezus rekel učencem: "Kadar vas bodo vlačili pred shodnice, pred vladarje in oblasti, ne skrbite, kako bi se zagovarjali ali kaj bi rekli, kajti Sveti Duh vas bo poučil tisto uro, kaj je treba reči."  (Lk 12,11.12)  Resničnost teh besed se je dokazala, ko so apostoli, ki so bili ob Jezusovem križanju popolnoma prestrašeni,  po prejemu Svetega Duha neustrašno oznanjali evangeljsko resnico. Še več, vsi razen enega so pretrpeli mučeniško smrt. 

Tudi kristjanom v "razvitem svetu", ki mu vlada ideologija "človekovih pravic", se lahko prej ali slej prigodijo podobne ali celo enake stvari. Ali smo pripravljeni na to?

Peter Kupljenik

Rimski Cvetni trg (Campo de' Fiori) je edina od znamenitih piazz, na kateri ne stoji nobena cerkev. Na njem je velika tržnica, kjer prodajajo cvetje, sadje in zelenjavo.  Sredi trga izstopa kip Giordana Bruna, ki so ga leta 1600 tukaj sežgali na grmadi. Toda ni bil edini, ki je tu gorel. Med drugimi so tu zažgali teologa in znanstvenika  Marka Antona de Dominisa (nekdanjega splitskega nadškofa) in judovskega rabina Hananijo ben Teradiona. Ena od žrtev svete inkvizicije, ki je tu končala svoje življenje pa je bil tudi naš rojak Peter Kupljenik. 

Peter Kupljenik se je rodil v družini radovljiškega kovača. Njegova rojstna letnica ni znana. Rodil se je nekoč med letoma 1520 in 1530. Okrog leta 1553 ga je oglejski patriarh posvetil v duhovnika, nakar je Kupljenik kakih deset let služboval kot duhovnik v Kovorju na Gorenjskem. Pod vplivom protestantskih knjig se je pridružil reformacijskemu gibanju, se preselil v Kropo in se oženil. 

Okrog leta 1564 je začel delovati kot pridigar v Lescah. Njegove pridige so hodili poslušat meščani, plemiči in kmetje. Užival je zaščito Morica Dietrichsteina, finančno pa so ga podpirali deželni stanovi in okoliški plemiči. Notranjeavstrijski vladar nadvojvoda Karel je pritisnil na Dietrichsteina, naj odslovi Kupljenika, v nasprotnem primeru naj bi mu zaplenil posestvo. Kupljenik je nato deloval na gradu Katzenstein v Begunjah. Nadvojvoda Karel je grajski lastnici Julijani Kacijanar leta 1577 prepovedal protestantska bogoslužja v njenem gradu, a se deželni stanovi na prepoved niso ozirali. Tri leta pozneje je Karel radovljiškim meščanom prepovedal obiskovanje protestantskih bogoslužij, Kupljenika pa ukazal zapreti, a spet brez uspeha. 

Leta 1578 so Kupljenika ujeli loški lovci, ko se je vračal iz Železnikov, z obiska pri bolniku. Izročili so ga oglejskemu patriarhu, kjer naj bi preklical svoje nauke in se vrnil v naročje rimske cerkve. Vrnil se je v Radovljico, kjer so mu kranjski deželni stanovi februarja 1590 podelili pokojnino za petindvajset let pridigarske službe. 

Po nekem spletu okoliščin je že maja  istega leta padel v roke rimske inkvizicije, ki ga je  pet držala let v zaporu. Trdno se je držal svoje vere, zaradi česar so ga na današnji dan, torej 20. maja leta 1595, oblasti Papeške države na proslulem Cvetnem trgu v Rimu, privezanega ob drog,  zažgale na grmadi.

Literatura:

Kupljenik, Peter (med 1520 in 1530–1595) - Slovenska biografija (slovenska-biografija.si)

Peter Colnar, Peter Kupljenik na grmadi pred Giordanom Brunom

Barbara Žabota, Reformacija in protireformacija na Zgornjem Gorenjskem. Kronika 3/2016. ZZDS Ljubljana. S. 445-446.

Na kratko o izvolitvi

Če torej čisto poenostavimo: izvolitev pomeni, da se je Bog odločil zame, preden sem se jaz odločil za njega. 

~ A.W. PINK

Louis Berkhof: Vnebohod

Vnebohod je bil na nek način nujen zaključek vstajenja, ima pa tudi svoj neodvisen pomen. O njem imamo dve poročili, in sicer v Evangeliju po Luku 24,50.53 in v Apostolskih delih 1,6-11. Pavel ga omenja v Pismu Efežanom 1,20., 4,8-10 in v 1Tim 3,16, Pismo Hebrejcem pa poudarja njegov pomen v 1,3., 4,14., 6,20. in 9,24. Srednik se je  v skladu s svojo človeško naravo vidno vzdignil z zemlje v nebesa, z enega mesta na drugo. To dejanje vključuje  nadaljnje  poveličanje Kristusove človeške narave [...] Kristus, kot naš véliki duhovnik, je s svojim vnebohodom vstopil v notranje svetišče, da bi Očetu predstavil svojo žrtev in začel opravljati svoje sredniško delo pred Božjim prestolom (Rim 8,34. Heb 4,14. 6,20. 9,24). Šel je v nebesa, da bi nam tam pripravil prostor (Jn 14,1-3). Z njim smo že postavljeni v nebeška področja, kajti s svojim vnebohodom nam zagotavlja prostor v nebesih (Ef 2,6. Jn 17,24). 

Iz: Louis Berkhof, A Summary of Christian Doctrine. The Banner of Truth Trust, Edinburgh 2013. S. 78. Poslovenil: Dizma

Abra(ha)mov primer

Abram je zgledni primer poklicanosti nas vseh, ki nam pove, kako so stvari, ki niso nič, iz čistega Božjega usmiljenja povzdignjene, da postanejo nekaj. 

~ Jean Calvin

Poglavitna herezija

Poglavitna herezija je opravičenje po delih. 

~ Martyn Lloyd-Jones

Faradayevo blaženo upanje

S Kristusom bom in to je dovolj.

~ Michael Faraday

Zmagovalec

"Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosíte in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.

To sem vam govoril v prispodobah. Pride ura, ko vam ne bom več govoril v prispodobah, ampak vam bom o Očetu jasno oznanjal. Tisti dan boste prosili v mojem imenu, in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas. Oče sam vas ima rad, ker imate tudi vi mene tako radi in trdno verujete, da sem prišel od Boga. Izšel sem od Očeta in prišel na svet, spet zapuščam svet in grem k Očetu." Njegovi učenci so rekli: "Poglej, zdaj govoriš jasno in ne uporabljaš nobene prispodobe. Zdaj vemo, da vse veš in da ti ni potrebno, da te kdo kaj vpraša. Zato verujemo, da si prišel od Boga." Jezus jim je odgovoril: "Zdaj verujete? Glejte, pride ura in je že prišla, ko se boste razkropili vsak na svoje in me pustili samega. Vendar nisem sam, kajti Oče je z menoj. To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal" (Jn 16,23b-33)

Tudi perikopa v tradicionalnem lekcionarju, namenjena za peto nedeljo po veliki noč, je vzeta iz Jezusovega poslovilnega govora pri zadnji večerji. 

Na začetku našega odlomka je naš Gospod obljubil, da bo dal nebeški Oče njegovim  učencem vse, za kar ga bodo prosili v Jezusovem imenu (cf. vv. 23b.24). Še več, Jezus jim je obljubil, da jim Oče tega ne bo dal zato, ker bi ga Jezus prosil, ampak zato, ker jih ima nebeški Oče rad  cf. (vv. 26.27). Danes nekateri te besede razlagajo tako, kot da nam je nebeški Oče pripravljen dati vse, karkoli ga prosimo v Jezusovem imenu, seveda edino pod pogojem, če to tudi trdno verjamemo. Toda v resnici ni čisto tako. Bog uslišuje tiste prošnje svojega ljudstva, ki so njegovim ljudem v resnično korist, ne pa tistih, ki bi jim lahko s stališča večnosti kakorkoli  škodovale. 

Obljubo, da pride dan, ko Jezus učencem ne bo več govoril o prispodobah (v. 25) so navzoči razumeli tako, kot da je ta ura že napočila. Izrecno so tudi izrazili vero, da je Jezus prišel od Boga (vv. 29.30). Toda Jezus jim je odvrnil, da ne verjame v trdnost njihove vere: "Zdaj verujete? Glejte, pride ura in je že prišla, ko se boste razkropili vsak na svoje in me pustili samega." (v. 31b.32a) Zelo razločno jim je povedal, da ga  bodo v odločilnem trenutku vsi zapustili in se razkropili, kar se je kasneje tudi dejansko uresničilo. Janez je bil edini med njimi, ki se je v družbi  matere našega Gospoda in še nekaterih žena pojavil pod Jezusovim križem. 

Toda kljub tej napovedi, ki ni bila nič kaj spodbudna, Jezus ni obupal nad učenci. Še več, obljubil jim je, da bodo  sredi spreminjajočega se in sovražnega sveta uživali njegov mir ter jih spodbudil, naj bodo pogumni. Ni jim obljubil lahkega življenja, ugodja in bogastva, kot ga obljubljajo teleevangelisti in podobni karizmatiki. Pravzaprav jim je obljubil stisko. Toda Jezus Kristus je tisti, ki je svet premagal (cf. v. 33).  Apostol Janez je napisal: "[V]se, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera." (1Jn 5,4) Objekt naše vere pa je Jezus Kristus (cf. 1Jn 5,5), ki je premagal svet. Le kaj je narobe s svetom? Janez odgovarja: "Poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja." (1Jn 2,16b) Gre za stvari, ki jih ima svet rad, to so "vrednote" sveta, ki pa niso od Očeta! (cf. 1Jn 2,16c) 

Toda v vsem tem je Jezus zmagovalec, z njim vred in po njem pa tudi, vsi, ki s(m)o Jezusovi, oziroma, kot je rekel sv. Pavel: "Toda v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil." (Rim 8,37. Hvala Bogu za zmago, ki nam jo daje po svojem Sinu Jezusu Kristusu!

Kristus - kristjanovo naravno okolje

Kakor ne more riba plavati brez vode in ptica leteti brez zraka, takisto ne more kristjan narediti enega samcatega koraka naprej brez Kristusa.

~ Gregor Nazianški

Nevednost glede Pisma

Nevednost glede Svetega pisma je nevednost glede Kristusa.

~ Sv. Hieronim 

Kristusova beseda

Kristusova beseda naredi  iz ošabnih skromne, zravna sključene, v red spravi podivjane, upogiba vzravnane in poniža vzvišene. Uničuje sleherno obliko pokvarjenosti in le-to  spreminja v takšno, ki je všečna Bogu.

~ Martin Luther

Bog ni naš "life coach"

Svetopisemski Bog ni naš življenjski trener. On je naš Gospod! 

~ Owen Strachan 

Nezaslužena dediščina svetih

Tako kot so tisti,  ki izvirajo iz Adama podedovali greh, čeprav niso jedli sadeža z drevesa, enako so tisti,  ki izvirajo iz Kristusa, podedovali njegovo pravičnost, čeprav je niso sami dosegli. 

~ Janez Zlatoust

Nedoumljivo

Predvidel je  vsak moj padec, vsak moj greh, vsak moj zdrs.  Toda kljub temu je svoje srce  osredotočil name. Ah, to spoznanje bi me moralo pred Njim spraviti v ponižno čudenje in čaščenje. 

~ A. W. Pink

Delo Svetega Duha

"[Z]daj [...] odhajam k njemu, ki me je poslal, in nobeden izmed vas me ne vpraša: 'Kam odhajaš'", temveč vam je žalost napolnila srce, ker sem vam to povedal. Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal. Ko pride on, bo ovrgel svet glede greha, pravičnosti in sodbe: glede greha, ker vame ne verujejo, glede pravičnosti, ker odhajam k Očetu in me ne boste več videli, glede sodbe pa, ker je vladar tega sveta obsojen.

Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal." (Jn 16,5-15)

 Ločitev apostolov od njihovega Učitelja, ki jo je napovedal naš Gospod, zanje ni bila lahka stvar, zato jim je srce napolnila žalost (v.6). Toda, kot pravi Jezus, je bila ta žalost nepotrebna, kajti, dokler je bil on med njimi na svetu, je bil Sveti Duh zadržan. Učlovečeni Božji Sin je lahko v svojem človeškem stanju istočasno deloval le na enem mestu, prehodil Galilejo, Judejo in še nekatere sosednje pokrajine, ni pa bil istočasno v Rimu ali npr. v Korintu. Ker Sveti Duh ni vezan na določeno telo, lahko deluje kjerkoli (cf. Jn 3,8).  Zato pravi Jezus, da je  za apostole bolje, da  odide k Očetu, in da ga zamenja Sveti Duh - Tolažnik (v.7).

Beseda tolažnik ni preveč   posrečen slovenski prevod grškega izraza parakletos. Le-ta namreč pomeni v izvirniku nekoga, ki je pozvan na stran nekoga, oziroma nekomu na pomoč. Izraz bi lahko tudi prevedli kot Branitelj, Odvetnik, Zagovornik, Srednik, Pomočnik. Ta je sicer lahko tudi Tolažnik, ampak izraz se mi zdi dokaj medel.

Jezus pravi, da bo Sveti Duh ovrgel svet glede greha, pravičnosti in sodbe (v. 8). Kot pravi Richard Sibbes, se odrešenje deli na tri glavne dele: iz poznavanja naše bede, iz poznavanja naše rešitve in iz odgovornega življenja. Sam izraz svet pomeni v tem kontekstu ljudi, ki so sicer Kristusu sovražni, a jih  bo Sveti Duh naredil za njegovo ljudstvo.  

Ovržba sveta glede greha. Čeprav smo vsi grešili in posledično ostali brez Božje slave (cf. Rim 3,23), svet nerad prizna greh. Še več, ta pojem skuša stlačiti  v ropotarnico zgodovine in praznoverja. Toda zanikanje obstoja greha še ne pomeni, da greha ni. Kdor ne verjame, naj vzame v roke kak današnji dnevni časnik. Ob novicah o vojnah, krivicah in kriminalu vseh vrst mu bo to najbrž bolj jasno, da je v tem svetu nekaj hudo narobe. V 9. vrstici nam Jezus pojasni vzrok greha: korenina greha je nevera vanj. Nevera ni le to, da je nekdo brezbožen. To ne pomeni niti  tega, da je nekdo sicer religiozen, a ne v krščanskem smislu. Po svetu hodijo milijoni in milijoni ljudi, ki verjamejo v Jezusa Kristusa, da, prepričani so celo, da je on Božji Sin in Odrešenik, a vendar se nimajo za odrešene. Menijo, da njegovo delo ni tako popolno, da ne bi še oni morali k temu pripomoči s svojimi deli, s čimer teptajo Jezusovo na križu dokončano delo. Apostol Janez piše: "Pišem vam, otroci, ker so vam zaradi njegovega imena odpuščeni grehi." (1Jn 2,12) Na drugem mestu pa pravi: "To vam pišem, da boste vedeli, da imate večno življenje, vam, ki verujete v ime Božjega Sina." (1Jn 5,13) Je to tem ljudem premalo jasno, ali preveč nestvarno? Če je slednje, potem nimajo vere v Božjega Sina, čeprav morda v teološkem in zgodovinskem smislu verjamejo v njegov obstoj in delo. Obstajajo pa tudi cele kristjanske (namerno ne pišem krščanske) denominacije, ki greh do neskončnosti relativizirajo, ali celo delajo iz njega krepost. 

Glede pravičnosti. Kot pravi Calvin, ljudje  dejansko nikoli ne bodo lačni in žejni pravičnosti, ampak jo bodo zavračali, če se ne bodo prej prepričali glede greha. Posameznik ne more napredovati v stvareh evangelija, če se pred tem ne poniža. Do resnične ponižnosti pa pride le, če se prepriča o svojem grehu. Pred Bogom nimamo lastne pravičnosti, ki bi nas mogla opravičiti. On je tisti, ki nam  daje  pravičnost, ki je torej Božji milostni dar, s katerim nas on na nek način pokrije. Ta dar  smo potencialno prejeli že tedaj, ko je njegov Sin vstal zaradi našega opravičenja (cf. Rim 4, 25)  Kristus je odšel k Očetu (cf. Jn 16,10) in "je za nas postal modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odkupitev." (1Kor 1,30) Da, Kristus je  naša pravičnost! "Kajti Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, ki je le pravega svetišča podoba, temveč v samo nebo, da se sedaj kaže obličju Božjemu za nas." (Heb 9,24 CHR) Kristus, naša pravičnost, se sedaj za nas prikazuje pred Božjim obličjem. Ker je šel Kristus k Očetu, je naloga Svetega Duha, da prepričuje svet glede resnične  pravičnosti.

Glede sodbe. Kot nam Jezus pojasni v nadaljevanju, je sodba povezana z dejstvom, da je vladar tega sveta obsojen (cf. Jn 16,11). S tem v zvezi pravi Calvin, da Sveti Duh prepričuje svet glede sodbe v smislu, da je Kristus premagal kneza hudobije in ga obsodil, ter po svoji zmagi obnavlja svet ter spravlja v red stvari, ki so bile uničene in v razkroju. 

V nadaljevanju je Jezus povedal apostolom, da ima še veliko stvari, ki jim jih mora povedati, a da jih v tistem času še ne bi mogli nositi (cf. Jn 16,12), zato je naloga Svetega Duha, da jih bo uvedel v vso resnico (cf. v. 13). Rimskokatoliška cerkev ima Jn 16,13 za dokaz, da se njen "zaklad vere" nenehno širi, češ, Kristus še vedno vpeljuje cerkev v vso resnico,  od koder potem izhajajo nauki, ki niso osnovani na Svetem pismu. Vsak funkcionalno pismen človek lahko iz prebranega odlomka ugotovi, da Jezus ni govoril o cerkvi na splošno, ampak o apostolih. Oni so bili potem uvedeni v vso resnico, ki so jo nato posredovali naprej.  Zato pravi apostol Juda (Tadej) o veri, da  "je bila svetim izročena enkrat za vselej". (Jud 1,3b) V kolikor bi razodevanje vere še kar trajalo, kot uči rimska cerkev, potem bi bile te apostolove besede brezpredmetne.

Vse, kar je Sveti Duh posredoval apostolom, je prejel od Jezusa, Jezus pa isto prejema od Očeta, oziroma poseduje skupaj z Očetom (Jn 16,14.15). V tem delu je Jezus pokazal na vlogo posameznih oseb Svete Trojice, kar bi si že zaslužilo obravnavo v posebni temi.  Glavna naloga Svetega Duha je, da nas prepričuje o tem, da smo grešniki, ki potrebujemo Odrešenika ter nas vodi k Njemu, ki je umrl za naše grehe in vstal zaradi našega opravičenja. Duh pa je tudi tisti, ki vodi izvoljene na poti stanovitnosti, tako da se na njih izpolnjuje Jezusova beseda: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel, kajti nisem prišel iz nebes, da bi uresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse to obudim poslednji dan." (Jn 6,37-39) Kadar in kogar torej Bog rešuje, tedaj in tistega tudi zagotovo reši!

Skozi zgodovino

Bog  je  imel v vsakem  od preteklih vekov ljudi, ki so pričevali zoper brezbožne in jih opozarjali  na posledice njihovega greha ob prihodnji sodbi. 

~ Charles Simeon

Prej in sedaj

Ko smo bili v mesu, smo živeli v pokorščini grehu, sedaj, ko  smo osvobojeni,  dolgujemo poklon našemu Odrešeniku. 

 ~ Ambroziaster

Božja jeza

Ti moderni učitelji ne verjamejo v Božjo jezo. Pravijo, da bi jo bilo treba kar odpraviti. Toda v Stari zavezi se ta zamisel kar petstoosemdesetkrat pojavi pred nami.  To, da  se Bog jezi na greh, da Bog sovraži greh, je osnovna trditev. 

~ Martyn Lloyd-Jones

7 stvari, za katere ste morda mislili, da so v Bibliji,...

... a jih v resnici ni

1. Vice.
2. Visoka samopodoba.
3. Brezgrešni kristjani.
4. Biti pokošen v duhu. 
5. Vsi ljudje smo Božji otroci.
6. Da poimenuješ in prikličeš stvari.
7. Da povabiš Jezusa v svoje srce.

Rim 5, 8. Jak 4,6. 1Jn 1,8-10. Mt 17,6. Jn 1,12. 1Jn 5,14. Mr 1,14.15. 

KLIK za dostop do vira >>>

Preostanek raja

Poroka je zadnji ostanek raja pri ljudeh,  Jezus pa je pohitel, da ji izkaže čast s svojim prvim čudežem. 

~ Charles Spurgeon

V kontroverznih primerih

Ne glede na to,  kako kontroverzen ali žaljiv je morda nek svetopisemski odlomek ali nauk v očeh sveta, je treba reči, da je Božja resnica njegova resnica, ki jo moramo zvesto in  pogumno oznanjati.

~ Daniel McAdams