Rimski Cvetni trg (Campo de' Fiori) je edina od znamenitih piazz, na kateri ne stoji nobena cerkev. Na njem je velika tržnica, kjer prodajajo cvetje, sadje in zelenjavo. Sredi trga izstopa kip Giordana Bruna, ki so ga leta 1600 tukaj sežgali na grmadi. Toda ni bil edini, ki je tu gorel. Med drugimi so tu zažgali teologa in znanstvenika Marka Antona de Dominisa (nekdanjega splitskega nadškofa) in judovskega rabina Hananijo ben Teradiona. Ena od žrtev svete inkvizicije, ki je tu končala svoje življenje pa je bil tudi naš rojak Peter Kupljenik.
Peter Kupljenik se je rodil v družini radovljiškega kovača. Njegova rojstna letnica ni znana. Rodil se je nekoč med letoma 1520 in 1530. Okrog leta 1553 ga je oglejski patriarh posvetil v duhovnika, nakar je Kupljenik kakih deset let služboval kot duhovnik v Kovorju na Gorenjskem. Pod vplivom protestantskih knjig se je pridružil reformacijskemu gibanju, se preselil v Kropo in se oženil.
Okrog leta 1564 je začel delovati kot pridigar v Lescah. Njegove pridige so hodili poslušat meščani, plemiči in kmetje. Užival je zaščito Morica Dietrichsteina, finančno pa so ga podpirali deželni stanovi in okoliški plemiči. Notranjeavstrijski vladar nadvojvoda Karel je pritisnil na Dietrichsteina, naj odslovi Kupljenika, v nasprotnem primeru naj bi mu zaplenil posestvo. Kupljenik je nato deloval na gradu Katzenstein v Begunjah. Nadvojvoda Karel je grajski lastnici Julijani Kacijanar leta 1577 prepovedal protestantska bogoslužja v njenem gradu, a se deželni stanovi na prepoved niso ozirali. Tri leta pozneje je Karel radovljiškim meščanom prepovedal obiskovanje protestantskih bogoslužij, Kupljenika pa ukazal zapreti, a spet brez uspeha.
Leta 1578 so Kupljenika ujeli loški lovci, ko se je vračal iz Železnikov, z obiska pri bolniku. Izročili so ga oglejskemu patriarhu, kjer naj bi preklical svoje nauke in se vrnil v naročje rimske cerkve. Vrnil se je v Radovljico, kjer so mu kranjski deželni stanovi februarja 1590 podelili pokojnino za petindvajset let pridigarske službe.
Po nekem spletu okoliščin je že maja istega leta padel v roke rimske inkvizicije, ki ga je pet držala let v zaporu. Trdno se je držal svoje vere, zaradi česar so ga na današnji dan, torej 20. maja leta 1595, oblasti Papeške države na proslulem Cvetnem trgu v Rimu, privezanega ob drog, zažgale na grmadi.
Literatura:
Ni komentarjev:
Objavite komentar