Zakaj bi poslušal evangelij?

Poslušati moram evangelij. Ta mi ne pravi, kaj moram storiti jaz, ampak, kaj je Jezus Kristus, Božji Sin, storil zame. 

~Martin Luther 

 

Pastor Brunson v evropskem parlamentu

Ameriški pastor Andrew Brunson, ki je 21 mesecev preživel v turškem zaporu, je letos 13. novembra skupaj z ženo Norine obiskal evropski parlament.  V prigodnem govoru pred poslanskima skupinama Stranke konservativcev in reformistov ter Evropske ljudske stranke se je zahvalil poslancem, ki so se  zanj zavzeli pri turških oblasteh, medtem ko je bil zaprt. 

Med poslanci, ki so izpostavljeni v videu, ni nikogar iz Slovenije. 

Na potovanju smo

Vera ni zaključek, do katerega prideš... Vera je potovanje, ki ga živiš.

~ A. W. Tozer

Dvesto milijonta Biblija na Kitajskem

11. novembra letos je bil za kitajsko založniško hišo Amity Printing Company (APC) velik in zelo vesel dan. Natisnili so namreč dvesto milijonti izvod Svetega pisma, in sicer gre za prevod Chinese Union Version (CUV). Slovesnosti ob tej visoki številki so se poleg predstavnikov uradno registriranega "tri krat samo" cerkvenega gibanja, ki združuje od države požegnane protestantske cerkve, udeležili tudi predstavniki oblasti.

Predsednik APC Qiu Zhonghui  je ob tej priložnosti izjavil: "Med dvesto milijoni natisnjenimi primerki Biblije je bilo več kot petinosemdeset milijonov primerkov natisnjenih in razdeljenih cerkvam na Kitajskem, vključno z izdajami v Braillovi pisavi in v jezikih enajstih etničnih manjšin."

Po besedah Qiu Zhonghuia je od leta 2003 APC natisnila in razposlala tudi stopetnajst milijonov primerkov Biblije v stoštirideset držav in teritorijev izven Kitajske.

Za razširjanje prevoda CUV, ki je prvič izšel  leta 1919 je pooblaščeno izključno od države priznano in  odvisno "tri krat samo" gibanje. Drugim knjigarnam je prodaja teh Biblij prepovedana, od februarja lani, ko je komunistična oblast zaostrila svojo versko zakonodajo,  pa je prepovedana tudi njihova spletna prodaja.

Toda, kakorkoli že je, skupaj z apostolom pavlom lahko rečemo: "A kaj za to! Da se le, pa naj bo na kakršen koli način že, [...] oznanja Kristus. To mi je v veselje in mi tudi bo v veselje." (Flp 1,18)


KLIK za vir besedila in slike >>>

Zdravilo za vest

 

Naša vest ne bo užila miru, dokler ne bo počivala na spravni daritvi za grehe.  

~Jean Calvin

Samarijanska Torá (Peteroknižje)

Samarijani so ljudstvo, ki jih omenja tako Stara kot Nova zaveza. Danes štejejo nekaj sto pripadnikov, o čemer lahko izveste več iz videa na tej povezavi. Od svetopisemskih knjig priznavajo samo pet Mojzesovih knjig (Pentatevh, Peteroknižje ali  Torá). V zgornjem videu je govora o nekaterih razlikah med samarijansko verzijo Peteroknižja in masoretsko, ki jo uporabljajo Judje in kristjani.  

Video traja malo več kot devet minut. 

Mesijansko kraljestvo

Glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko obudim Davidu pravično mladiko. Vladal bo kot kralj in bo modro ravnal, prav in pravično bo delal v deželi. 6 V njegovih dneh bo Juda rešen in Izrael bo prebival na varnem. To pa je ime, s katerim ga bodo klicali: "GOSPOD, naša pravičnost."

7 Zato, glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko ne bodo več rekli: "Kakor živi GOSPOD, ki je pripeljal Izraelove sinove iz egiptovske dežele," 8 ampak: "Kakor živi GOSPOD, ki je potomce Izraelove hiše odpeljal iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor jih je bil razkropil, in jih pripeljal, da bodo prebivali na svoji zemlji."

 (Jer 23,5-8)

Bog je na začetku našega odlomka (cf. Jer 23,5) potrdil preroku Jeremiju, kar je  že davno prej obljubil kralju Davidu: "Ko se ti dopolnijo dnevi in boš legel k svojim očetom, bom povzdignil tvojega potomca, ki bo izšel iz tvojega telesa, in bom utrdil njegovo kraljestvo. Ta bo sezidal hišo mojemu imenu in prestol njegovega kraljestva bom utrdil na veke."  (2Sam 7,12.13)  Besede izrečene Davidu se lahko nanašajo na njegovega sina Salomona,  a le delno, saj Salomon ob vsem svojem modrem ravnanju in pravičnosti   ni vladal na veke, proti koncu življenja pa je pod vplivom svojih žena celo zašel v malikovanje. To isto stvar  potrjuje Bog po Jeremiju, ko pravi, da bo Davidu obudil pravično mladiko. Napoved  osebe, ki se imenuje mladika, najdemo tudi v Zah 3,8.9 in v Zah 6,12. Na slednjem mestu pravi:  "Povej mu in mu reci: 'Tako govori GOSPOD nad vojskami: Glej, mož, ki mu je ime Mladika! Kjer bo on, bo brstelo in on bo zidal GOSPODOV tempelj.'"  Ta prerokovani kralj iz Davidovega rodu, mladika, ima vse značilnosti pravičnega in modrega vladarja.

V 23,6 napoveduje Jeremija  Božjemu ljudstvu odrešitev in varnost.  Vse te prerokbe so se po pisanju novozaveznih piscev uresničile v Jezusu Kristusu. Ko so prišli modri z Vzhoda, so povprašali kralja Heroda: "Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj?" (Mt 2,2a). Preden  se je Jezus rodil, je Bog naročil Jožefu, Marijinemu možu: [D]aj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov." (Mt 1,21) Ime Jezus pomeni v izvirniku: "Jahve rešuje," toda Jeremija navaja v našem odlomku neko drugo ime: GOSPOD, naša pravičnost, oziroma v hebrejskem izvirniku: Jahve Cidkenu. To ime je nosil kralj Sedekija (Cidkijahu), kar je videti kot paradoks, saj ga je  navdihnjeni sveopisemski kronist takole opisal: "Sedekíja je imel enaindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Delal je, kar je hudo v očeh GOSPODA, njegovega Boga. Ni se ponižal pred prerokom Jeremijem, ki je govoril iz GOSPODOVIH ust." (2Krn 36,11-13) Odpadniški kralj Sedekija pač ne more biti resnični in upravičeni nosilec imena GOSPOD, naša pravičnost, ampak se to ime nanaša na prihodnjega mesijanskega vladarja, torej na Gospoda Jezusa Kristusa.

V nadaljevanju  napoveduje prerok novo dobo,  "ko ne bodo več rekli: 'Kakor živi GOSPOD, ki je pripeljal Izraelove sinove iz egiptovske dežele.'" (Jer 23,7) Povedal je, da je pred Božjim ljudstvom mesijanska doba, ki bo zasenčila najslavnejši dogodek v zgodovini Izraela, to je izhod izvoljenega Božjega ljudstva   iz egiptovskega suženjstva, ki se je zgodil pod Mojzesovim vodstvom. Evangelist Janez je zapisal: "Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu." (Jn 1,17)  Res je sicer, da je šel Mojzes je  na čelu ljudstva iz Egipta, toda v resnici je bil Bog tisti, ki je poskrbel za to veliko odrešitev. Mojzes je samo sledil Bogu, ki je hodil pred ljudstvom podnevi v oblačnem in ponoči v ognjenem stebru. Vsi, ki so se tedaj rešili iz Egipta, so pozneje, vsaj v telesnem smislu, pomrli. Mojzes je prejel od Boga postavo (zakonik), ki  ni bila zmožna nikogar odrešiti, kajti zakoni so na svetu zato, da (ob)sodijo, ne rešujejo. Jezus je Mesija, ki je prišel na svet, da bi prinesel  resnico in milost. Resnica pripoveduje o Božji svetosti in človekovi brezupni grešnosti, milost pa grešnega človeka opravičuje. Zato je Mesijevo kraljestvo večje in pomembnejše od eksodusa Izraelcev pod Mojzesom, najsi je bil še tako čudežen in veličasten.

Jezus Kristus je Pot, Resnica, Življenje, Pravičnost, Odrešenje in Varnost.  On je resnični in edini pravi nosilec nove dobe, katere predokus uživa vsak, ki vanj veruje. On je večni Kralj, ki  bo nekega dne zbral svoje  razkropljeno ljudstvo v svojem večnem mesijanskem kraljestvu.

Poznavanje Kristusove polnosti

Dokler ne spoznate praznine vsega, kar ni Kristus, ne boste nikdar poznali Kristusove polnosti. 

~Charles H. Spurgeon

Dobre novice iz sodobne Smirne

Pogled na Izmir. Vir slike: Wikipedia

Izmir je veliko turško mesto ob egejski obali, in šteje skoraj tri milijone prebivalcev.  Od antičnih časov pa do dvajsetega stoletja je bilo to mesto znano po imenu Smirna. Omenja ga tudi evangelist Janez v Razodetju 2,8-11.  V tem mestu deluje majhna protestantska cerkev, ki jo vodi pastor Fikret Böcek. O težavah in  uspehih, s katerimi se sooča Božja cerkev v Izmiru in nasploh v Turčiji, se je z njim pogovarjal dr. R. Scott Clark.  Hvala Bogu, na spodnji povezavi lahko slišite, da stvari tukaj niso tako slabe, kot večkrat mislimo. Molimo torej za brate in sestre ter za širjenje evangelija v Turčiji.

KLIKNI za dostop do pogovora >>

Zloraba Svetega pisma

Uporabiti Sveto pismo za obrambo katerega koli greha pomeni njegovo skrunitev in je enako izgovarjanju Božjega imena po nemarnem. 

~Thomas Watson

Očala za pogled na Boga

Sveto pismo je kot očala, ki razpršijo temo in nam dajo jasen pogled na Boga.

~Jean Calvin

Božja beseda

Božja beseda je lahko v umu, ne da bi bila v srcu. Ne more pa biti v srcu, ne da bi bila najprej v umu.

~R. C. Sproul

Ko pekel obnemore

Vem, da sem vključen v zadevo, ki je peklenska vrata ne bodo premagala. 

~John Newton

Nositi druge v srcu

Zahvaljujem se svojemu Bogu, kadar koli se vas spominjam, 4 in v sleherni svoji molitvi zmeraj z veseljem molim za vas vse 5 zaradi vašega občestva v evangeliju od prvega dne do zdaj. 6 Prepričan sem, da bo on, ki je začel v vas dobro delo, to delo dokončal do dneva Kristusa Jezusa. 7 Prav je, da tako mislim o vas vseh, ker vas nosim v srcu, saj ste vsi z menoj deležni milosti, tako v mojih verigah kakor pri obrambi in utrjevanju evangelija. 8 Kajti Bog mi je priča, kako hrepenim po vas vseh v ljubezni Kristusa Jezusa. 9 Molim pa tole: naj vaša ljubezen čedalje bolj napreduje v spoznavanju in v vsakršnem zaznavanju, 10 da boste znali razlikovati, kaj je boljše, in boste tako čisti in neomadeževani za Kristusov dan, 11 izpolnjeni s sadom pravičnosti, po Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo Božjo.

(Flp 1,3-11) 

Apostol Pavel je pisal Pismo Filipljanom iz zapora v Rimu. Lahko si predstavljamo, da so bile okoliščine, v katerih se je nahajal  vse prej kot rožnate. Rimske ječe se po svojem (ne)udobju niti zdaleč niso mogle primerjati  s sodobnimi zapori v naši državi ali drugod po državah, kjer so upoštevane človekove pravice.

Kljub temu iz zgornjega odlomka ne veje niti trohica zagrenjenosti ali slabe volje, ampak veselje, ljubezen in skrb za cerkev v Filipih. Glede na stanje, v katerem se je Pavel nahajal, bi človek pričakoval, da bo molil predvsem zase, da bi ga Bog kakorkoli osvobodil iz zapora, toda on je molil za druge in jih "nosil v srcu" (cf.  1,7).  Molil pa je, naj tudi ljubezen med svetimi v Filipih čim bolj napreduje. Bržkone je izvedel, da se je v cerkvi v Filipih pojavil kak problem, da se je torej medsebojna bratska ljubezen med vernimi ohladila. Kakorkoli, Pavel tu ne preti svetim, ampak jih bratsko spodbuja. Apostol Janez je nekje zapisal: "Ljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj."  (Jn 4,11) Logika medsebojne bratske ljubezni se poraja iz Božji ljubezni. 

Ker je Bog toliko storil za nas, je logična posledica, da tudi mi   izkazujemo  ljubezen do bratov in sester v Kristusu. To vsekakor ni vedno lahko, saj smo vsi skupaj v bistvu še vedno grešniki, toda Bog je večji od naših ovir, problemov in grehov. Tudi Pavel se je zavedal ovir in težav, in ravno zato  je molil za Filipljane ter jih v molitvi izročil Božji skrbi. Zatorej je prav, da ga tudi v tem posnemamo in molimo za brate in sestre.

Kolikokrat naj slišimo evangelij

Evangelij moramo slišati vsak dan, ker ga vsak dan pozabimo. 

~Martin Luther

Duhovno zdravilo

Pravilno razložena Božja beseda je zdravilo za vso množico duhovnih bolezni. 

~Joel Beeke

Arnaldovo pričevanje

Venezuelec Arnaldo Spinel je bil rimski katoličan in član organizacije Opus Dei. Delal je v naftni industriji in bil po prihodu komunistov na oblast odpuščen. Odselil se je v ZDA in začel še kot član organizacije Opus Dei proučevati Sveto pismo. Bolj ko je proučeval Biblijo, bolj je spoznaval Boga  ter ugotovil, da so mnogi nauki rimske cerkve v nasprotju  s Svetim pismom... 

Več lahko izveste iz zgornjega videa.

Pravični pred Bogom

Zakaj vsi so grešili, nobeden od nas ne dosega veličastnih Božjih standardov. Toda koncept milosti je enkraten prispevek krščanstva med svetovnimi verstvi. Ta nas naredi pravične pred Bogom. 

~ Todd Adkins

 

Molitev

Molitev je priznanje, da naša potreba po Božji pomoči ni delna, ampak popolna. 

~Alistair Begg

Prava varnost

Človek, ki ima Boga za pribežališče, bo vselej prebival na varnem. 

~ A. W. Tozer

Kristjan in Antikristovo kraljestvo

Odlomek, zapisan v  Ef 6,10-20 nam pripoveduje o duhovnem boju, ki se odvija v življenju kristjana in Božje cerkve.  Pri tem boju ne gre za boj z drugimi ljudmi, ampak za spopad z mračnimi duhovnimi silami, ki stojijo v ozadju.   Ne govori pa samo o tem, ampak tudi o orožju, ki ga ima pri tem kristjan na razpolago. Tukaj seveda ne gre za sulice, meče in puške, ampak za nekaj čisto drugega...

Več o tem lahko slišite v pridigi, ki jo je imel pred časom pastor Desete prezbiterijanske cerkve v Philadelphiji, dr. Liam Goligher.

Nerazumljen evangelij

Evangelij, ki ne prizadene grešnika, ni zares razumljen. 

~Mark Dever

Božji namen z nami

Božji namen ni bil nikoli, da bi bili zgolj objekt njegove ljubezni. Poklical nas je tudi, da bi bili orodje te ljubezni v življenju drugih. 

~Paul David Tripp

Spurgeonov nasvet

Obišči mnoge dobre knjige, toda žívi v Svetem pismu! 

~Charles Spurgeon

Majhen grešnik - majhen Odrešenik

Če boš videl sebe kot majhnega grešnika, potem boš neizogibno videl Jezusa kot majhnega Odrešenika. 

~Martin Luther 

 

Janez in njegov evangelij

Janez želi podati več kot zgolj zgodovinsko védenje o Kristusu. Peresa ne uporablja z namenom, da bi svoje bralce prepričal v sprejetje neke abstraktne doktrine o Bogu. Biblična vera dejansko ni v prvi vrsti intelektualni pristanek na filozofsko predpostavko, da Bog obstaja, ampak je zaupanje v to, da je Abrahamov, Izakov in Jakobov Bog tisti Bog, ki je poslal v svet Jezusa, in po njem spravil svet s seboj. 

~Jeff Mallinson

Klik za dostop do vira >>

Dve nujni kvalifikaciji za pridigarke

Kateri sta dve osnovni in najnujnejši kvalifikaciji, ki ju potrebuje za svoje pastoralno delo  pridigarka, oziroma pastor, ki je  ženskega spola (pogojno rečeno - duhovnica)?  O tem pripoveduje zgornji video. 

Skrbna izraba časa

Photo by Aron Visuals on Unsplash

Skrbno torej pazíte, kako živite, ne kot nemodri, ampak kot modri. 16 Skrbno izrabljajte čas, kajti dnevi so hudi. 17 Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja. 18 In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh: 19 nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospoda. 20 V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse.    (Ef 5,15-20)

Dejstvo, da je treba modro in skrbno izrabljati čas, ni nekaj, kar bi vedel  in poznal le apostol Pavel, ki je to položil na srce cerkvi v Efezu in vsem kristjanom do današnjega dne. Tudi svet se zaveda, da je treba čas pravilno in modro izrabljati. Pregovor, ki ga pogosto slišimo, pravi: "Čas je denar." Toda Pavel ne misli časa v enakem smislu, kot si ga zamišljajo poslovni ljudje. Poslovni ljudje racionalno izrabljajo čas, da bi več zaslužili. Tudi nespametni bogataš iz Jezusove prilike v Lk 12, 16-21, si je pridobil lepo premoženje, toda "Bog [...] mu je rekel: 'Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?'" (Lk 16,20)

Za Pavla pa je racionalna izraba časa, ki ga preživljamo na tem svetu, predvsem življenje v skladu z Božjo voljo. Pa ne le časa, ampak tudi denarnih sredstev in vsega ostalega. Ko odsvetuje opijanje z vinom, ne misli, kot trdijo legalisti vseh vrst, da kristjan sploh ne bi smel piti vina, ampak, naj  ne pijančujemo. Kristjanovo življenje naj poteka v slavljenju in zahvaljevanju. Morda nam včasih ni do slavljenja in zahvaljevanja, ker nas pestijo stiske ali težave "hudih dni", v katerih živimo. Toda slavljenje in zahvaljevanje postavita naše stiske in težave v drugačno luč. Res je  sicer, da jih ponavadi ne odpravita, toda dasta nam moč, da jih laže prebredemo, pa še Bogu, ki nas je odrešil po našem Gospodu Jezusu Kristusu, damo zraven slavo, čast in hvalo. Življenja, polnega čemernega životarjenja, zagrenjenosti, godrnjanja in tarnanja pač ni lahko prenašati. Mnogi žal živijo ravno tako življenje. Toda, Bogu hvala, ker je poslal svojega Sina, da je umrl za naše grehe in vstal zaradi našega opravičenja. Dr. Martyn Lloyd-Jones je nekoč zapisal: 

Če dajemo vtis, da je glavni učinek  krščanstva ta, da nas naredi bedne, potem ni čudno, da se  devetdeset procentov ljudi nahaja zunaj krščanske cerkve. "Glej jih, bedne kristjane," pravijo. In dodajo, da imajo življenje, veselje in polnost. Nas kristjane je lahko sram. Toda ne gre le za vprašanje sramu. Kakšna strašna odgovornost je na nas, če na tak način krivo predstavljamo evangelij veličastva blaženega Boga (1Tim 1,11).  Pred vsemi ljudmi bi morali izpričevati, da prekipevamo od polnosti. Predstavljati bi morali resničnost psalmistovih besed: "Moj kelih je zvrhan."  (Ps 23,5)*

Sam naš Gospod Jezus Kristus pravi: "Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju," (Jn 10, 10b) na drugem mestu pa pravi: "Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje." (Jn 5,24)  Njemu bodi skupaj z Očetom in Svetim Duhom slava na veke!

* Ekumenska izdaja 1974

Cerkev je neuničljiva

Tistim, ki nameravajo uničiti cerkev, ne bo to nikoli uspelo, zagotovo pa bodo uničili sebe. 

~ Matthew Henry

Ob vseh svetih

V koledarju piše, da je danes dan spomina na mrtve. V rimskokatoliških koledarjih in v koledarjih nekaterih protestantskih cerkva najdemo za današnji dan napisano vsi sveti. Včeraj je Albert Mohler v svoji oddaji omenil, da bi se kristjanom v teh dneh namesto noči čarovnic bolj spodobilo praznovati praznik vseh svetih. Kakorkoli, že omenjena noč je bila včeraj, ko smo pri nas obhajali dan reformacije. Nekateri, bolj "radikalni" protestanti se najbrž ne bodo strinjali z menoj, ko pravim, da je prav, da se tudi mi spominjamo današnjega praznika in vseh tistih, katerih duše so, kot slikovito pravi Sveto pismo, v Abrahamovem naročju in že uživajo blaženo zrenje Boga. Spet drugi bodo rekli, da se lahko svetih spominjamo vsak dan, tretji pa, da se bo blaženo zrenje začelo šele ob koncu časov, ob Kristusovem drugem prihodu. Tem zadnjim lahko povem, da se z njimi ne strinjam, onim drugim (in prvim) pa naj ponovim, da zame koledar ni taka svetinja, da brez njega ne bi mogel živeti, ampak dragocen didaktični pripomoček, ki mi po eni strani pomaga, da določenih lekcij ne ponavljam po nepotrebnem, in da ne izpustim tistih, ki jih je dobro in zdravo predelati. Toliko za uvod.

Naslednje vprašanje je, kdo sploh so sveti, oziroma svetniki in svetnice. Tu prihaja do razkoraka med Biblijo in našim običajnim, vsakdanjim žargonom, ki je ostanek predreformacijske, oziroma nereformirane cerkve. V bibličnem jeziku so sveti vsi kristjani, torej ne le pokojni. Apostol Pavel, ki je v svojem prvem pismu Korinčanom močno grajal zlorabe, nered in hude prestopke, ki so se dogajali v takratni korintski cerkvi, je verne vsemu omenjenemu navkljub imenoval sveti. Sveto je po definiciji nekaj, kar je izvzeto iz vsakdanje rabe in namenjeno (posvečeno) za poseben namen. Enako je kristjan nekdo, ki sicer živi v svetu, a je hkrati posvečen Bogu. Zato bi za svete, ki so odšli s tega sveta, lahko bržkone bolj upravičeno rekli blaženi.

Na tem mestu ne mislim dlakocepiti glede teh pojmov, ampak se bom posvetil tistim svetim, ki že uživajo nebeško blaženost. O njih govori 11. in začetek 12. poglavja pisma Hebrejcem. Seveda ne pripoveduje o njih z namenom, da bi k njim molili in se sklicevali na njihove zasluge, kot to počnejo v nereformiranih cerkvah, ampak nam jih daje za zgled, kot heroje vere.

Te lahko razdelimo v dve skupini. Prva je tista, o kateri med drugim pravi: "Kaj naj še rečem? Saj bi mi zmanjkalo časa, če bi hotel pripovedovati o Gideónu, Baráku, Samsonu, Jefteju, Davidu, Samuelu in prerokih. Ti so po veri premagovali kraljestva, ravnali pravično, prejeli obljube. Levom so gobce zaprli, silo ognja so pogasili, ušli so rezilu meča, iz slabotnosti so postali močni, okrepili so se v boju in v beg so pognali tuje trume." (Heb 11, 32-34 SSP) Govori torej o herojskih dejanjih in uspehih, ki so jih ti ljudje izvedli v moči vere. Ampak avtor se ne zaustavi pri tej skupini. Obstaja še druga skupina: "Drugi so izkusili zasmehovanje in bičanje pa še verige in ječo. Kamnali so jih, žagali, umirali so pobiti od meča, okrog so hodili v ovčjih kožuhih in kozjih kožah, trpeli so pomanjkanje, stiske in zatiranje. Tisti, ki jih svet ni bil vreden, so se potikali po puščavah, po gorah, po votlinah in podzemeljskih jamah." (Heb 11, 32-38) Gre za skupino, ki z gledišča zunanjega sveta ni bila ravno uspešna, a kljub temu nič manj pomembna od prve. Preganjanje in mučeniška smrt kljub neprijetnostim in bolečinam, ki jih prinašata, ne pomenita neuspeh. Tudi naš posvetni pesnik Cene Vipotnik je to vedel in v Pesmi svitanici napisal: "Kar je velikega, rodi trpljenje."

Zgornji zapis se nanaša na svete iz Stare zaveze. Odsihdob se je nabralo še veliko svetih, o katerih bi lahko avtor kakega podobnega pisma pisal tudi danes. Ti sveti so naš zgled. Uspeh nekaterih je viden že zdaj, pri drugih pa je videti, da so popolnoma neuspešni. Mučenci Neronovega ali Dioklecijanovega časa bi bili za zunanjega opazovalca popoln fiasko. V resnici se je v mnogočem zgodil  fiasko po tistem, ko so rimski imperatorji cerkev podržavili, njihovi nasledniki papeži pa še malo pozneje državo pocerkvenili.

Naš pogled na svetnike ni osrediščen v svetnikih samih, ampak v Kristusu: "Ker nas torej obdaja tako velik oblak pričevalcev, tudi mi odstranimo vsakršno breme in greh, ki nas zlahka prevzame, ter vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka. Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola." (Heb 12, 1.2 SSP) Avtor Pisma Hebrejcem nas ne spodbuja, naj se osredotočamo na svetnike, ampak na Kristusa. Svetniki, ki že uživajo blaženost pa so naš zgled življenja v Kristusu, ki se bo nadaljevalo z blaženim gledanjem.