30/07/2019

Božje delovanje in potrpežljivost


Bog dela tako, da vse stvari pripomorejo k dobremu, celo naš greh. To pove vsemu svetu, da če je On potrpežljiv z mano, potem bo tudi s tabo. 
~Michael Horton

29/07/2019

Bog Svetega pisma in bog filozofov


Nekateri ljudje trdijo, dase je v krščanstvo vtihotapila grška filozofija in  nekako pokvarila naš pogled na Boga.  S to idejo se je spoprijel R. C. Sproul in v svojem predavanju predstavil, kakšno mesto pripada filozofiji v našem teološkem razmišljanju.

28/07/2019

Novo življenje



Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja. Če smo namreč z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja. Vemo, da je bil naš stari človek križan z njim vred, da bi bilo telo greha uničeno in da bi mi več ne hlapčevali grehu. Kajti kdor je umrl, je opravičen greha. Če pa smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli, saj vemo, da Kristus, potem ko je bil obujen od mrtvih, več ne umre; smrt nad njim nima več oblasti. 10 Kajti kar je umrlo, je umrlo zaradi greha enkrat za vselej, kar pa živi, živi Bogu. 11 Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu. 
 (Rim 6,3-11)

Iz zgornje perikope lahko na kratko in jedrnato potegnemo dva nauka:
  1. Kristjan je mrtev za greh. 
  2. Kristjan živi v Kristusu.
Pisatelj in filozof Vinko Ošlak je  v nekem intervjuju za Mladino izjavil: "Ko si enkrat odrešen, si odrešen." na te besede mu je novinar zastavil provokativno vprašanje: "Tudi če po tem ubiješ tisoč ljudi?"   Ošlak se je še malce poigral z novinarjem, potem pa je prešel k stvari: "Ampak naj končno vendarle odgovorim na vaše vprašanje o pobitih tisoč ljudeh: tisti, ki je zares sprejel Kristusa, tega apetita nima več. Ker ni več suženj greha." S tem je zadel bistvo naše teme. 

Božja milost je tista moč, po kateri je (bil) premagan naš greh. Ko je bil kristjan krščen v Kristusa, je umrl za greh (v. 3). To ne pomeni, da bi imel krst magično moč, ampak predstavlja zunanje znamenje ali simbol notranje spremembe, ki se je zgodila v posameznici ali v posamezniku. V prvotni cerkvi je bil krst s potopitvijo običajna krstna praksa, ki lepo simbolizira  posameznikov pokop (v.4).  Seveda ne gre za dobeseden pokop, ampak je s tem pokazano, da je določena oseba postala mrtva  za greh. Ker je kristjan združen s Kristusom, je deležen vseh blagodati, ki nam jih je  priskrbel Kristus s svojo smrtjo: z njim vred smo (bili) križani, oziroma, križan je bil naš "stari človek", stari jaz, stara identiteta. Kristus "je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov." (Rim 4,25a) Enako je umrla stara kristjanova identiteta. 

Toda Kristus "je bil tudi (dod.: Dizma) obujen zaradi našega opravičenja." (Rim 4,25b) To se je zgodilo, da bi  "kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja." (Rim 6,4) Apostol Pavel je na drugem mestu zapisal: "Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo." (1Kor 5,17) Biti v Kristusu pomeni biti nova stvaritev. Biti nova stvaritev pa tudi  pomeni novo življenje, življenje oživljenih. Zato nas Pavel spodbuja: "Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu." (Rim 6,11) Biti mrtev za greh je zakoniti status kristjana. V času, ko se je Slovenija osamosvajala, ji je bil v veliko oporo naš nesojeni cesar, dr. Oton Habsburški. Kdor si je ogledal kakšen intervju, ki so ga posneli z njim, je zagotovo opazil, da je bil ta mož (sin zadnjega avstrijskega cesarja in ogrskega kralja Karla) nadvse preprost, a je njegovo vedenje obenem odražalo nekakšno prefinjeno dostojanstvo. Zakaj? Zavedal se je, da pripada stari vladarski družini in se je obnašal ter nastopal  primerno svojemu statusu. Enako se mora tudi kristjan zavedati, da pripada družini Kralja kraljev in Gospoda gospodov in  tem smislu tudi ravnati. 

Vendar, pozor! Nov status sam po sebi še ne jamči, da bo kristjan popoln in brezgrešen. Takšna miselnost je zelo nevarna in jih je že dosti spravila v obup.  Popolnost in brezgrešnost sta na tej strani večnosti nemogoča zadeva, pa naj  razni člani svetostnih gibanj in perfekcionisti vseh vrst govorijo, kar hočejo! Izvirni greh je še vedno tu,  kristjan pa je še vedno grešnik, čeprav opravičen. Da, predvsem opravičen. Opravičenje pa ne izhaja iz tega, kar kristjan (ne) dela, ampak iz tega, kar je za nas naredil Jezus Kristus!  Kdor je opravičen, si bo iz hvaležnosti do Boga  prizadeval tudi ravnati v tem smislu. Bog, izvir vse svetosti, pa  naj nam vsem skupaj pomaga napredovati v posvečenem življenju. 

27/07/2019

Doktrinarne razlike

Vir slike: Wikpedia

Ne, to kar vidite na zgornji fotografiji, ni posnetek z rock koncerta, ampak z božje službe neke baptistične cerkve iz Brazilije (Igreja de Lagoinha). Takšne in podobne slike bi lahko našli še v mnogih cerkvah, ki se imajo za evangelikalske ali evangelijske (v slovenščini še nismo izumili ustreznega izraza za to zvrst protestantskega krščanstva; nam domač izraz evangeličanska cerkev namreč pomeni luteransko cerkev). 

Po splošnem mnenju se nanaša izraz evangelijski kristjani ali evangelikalci na tiste protestante, ki veljajo za teološko konservativne. Toda dr. Robert Godfrey nam v predavanju na spodnji povezavi dokazuje, da gre pri tem v bistvu za čisto posebno vejo znotraj protestantizma. 


21/07/2019

Potrpežljivost

Vir slike: Wikipedia
Končno, bodite vsi složni, sočutni, ljubite brate, bodite usmiljeni in ponižni. Ne vračajte hudega za húdo in ne sramotite tistega, ki vas sramoti. Nasprotno, blagoslavljajte, ker ste bili poklicani v to, da bi bili deležni blagoslova.
10 Kajti kdor hoče ljubiti življenje
in videti dobre dni,
naj zadržuje svoj jezik od zla
in ustnice od zvijačnega govorjenja.
11 Ogiblji se zla in delaj dobro,
išči mir in hodi za njim.
12 Zakaj Gospodove oči so uprte v pravične
in njegova ušesa v njihovo prošnjo,
Gospodovo obličje pa je zoper hudodelce.
13 Le kdo vam bo škodil, če boste vneti za dobro? 14 Nasprotno, tudi če bi zaradi pravičnosti trpeli, blagor vam! Česar se oni bojijo, se ne bojte in ne plašite. 15 Gospoda Kristusa posvetite v svojih srcih.   (1Pt 3,8-15a)

Polž je lahko zgled potrpežljivosti. Giba se počasi in varno, nikoli se mu ne mudi, ampak potrpežlivo prenaša ovire na poti. Tudi za življenje  skupnosti je potrebna potrpežljivost, kajti  sobivanje različnih ljudi ni enostavno.  V sleherni skupnosti se pojavljajo ljudje z različnimi osebnostmi lastnostmi, potrebami, zahtevami, slabostmi in kar je še takega. Zato ni tako sobivanje nikoli v slogu "domek, sladki domek". Dejstvo je, da vsako skupnost sestavljamo ljudje, ki smo še vedno grešni. Tudi cerkveno skupnost sestavljajo posameznice in posamezniki, ki so sicer v Božjih očeh pravični, ampak ta pravičnost je forenzična, in še vedno živijo v prav istih telesih, z istimi možgani, istim razumom, temperamentom in voljo, kot so živeli pred opravičenjem.

V 8. vrstici našteva apostol Peter našteva i lastnosti, ki naj bi jih izkazovali v medsebojnem življenju (sloga, sočutje, bratoljubje, usmiljenost, ponižnost). Vsebina 9. vrstice pa se nanaša na nevračanje hudega s hudim v vseh oblikah. Tudi Jezus je rekel nekaj podobnega: "Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami" (Lk 6,28) Zakaj naj blagoslavljamo? Peter jasno pove, da zato, ker smo bili poklicani, da bi bili sami deležni blagoslova. Kristjan mora biti za okolico vir blagoslova, ne kamen spotike. Seveda mu njegovo blagoslavljanje ne jamči, da ne bi kljub temu ostal kamen spotike, toda kristjan ni bil poklican v to, da zmerja in preklinja tiste, ki tako delajo. Ne glede na to, ali nam dobro delo na tem svetu kaj koristi ali ne, smo dolžni delati dobro. Tudi trpljenje zavoljo pravičnosti nam je v blagor, pa ne zato, ker bi nam prinašalo kake zveličavne zasluge pri Bogu, ampak, ker je pokazatelj tega, da smo na Božji poti. Jezus je rekel:  "Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami." (Mt 5,11.12) To seveda velja za negativno govorjenje o na, ki je lažno.  Bog ne daj, da bi bilo upravičeno!

Zatorej, kakor je bil Kristus po smrti in trpljenju obujen, tako čaka tudi tistega, čigar pristna in iskrena vera je kamen spotike ali še kaj hujšega, nebeški blagoslov. Naj  da Bog vsem nam živeti potrpežljivo  in v skladu z blagoslovi, ki nam jih je on sam podelil že na tem svetu.

17/07/2019

Evangelijski kristjani in po-drugovatikanski rimski katolicizem



Drugi vatikanski cerkveni zbor Rimskokatoliške cerkve, ki se je odvijal med letoma 1962 in 1965, je na zunaj precej spremenil obličje rimske cerkve. V zgornjem videu nam italijanski teolog dr. Leonardo de Chirico predstavlja te novosti, pa tudi pasti, ki jih pri tem mnogi evangelijski teologi spregledajo, to sta odnos med naravo in milostjo ter kristološka ekleziologija... 

16/07/2019

Zakaj grešimo?

 
Kaj je greh? Zakaj grešimo?  Na kak način je svobodna naša svobodna volja?  Na ta vprašanja je odgovarjal dr.  R. C. Sproul v oddaji na spodnji povezavi. 



15/07/2019

Najdeni in rešeni




Konec koncev nismo ovce brez pastirja. Čeprav smo kot izgubljene ovce odtavali proč od Boga, nas je Dobri pastir rešil in varno privedel nazaj k ljubečemu Očetu.

~Shane Rosenthal

14/07/2019

Pričakovanje prihodnje slave




Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas. 19 Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov. 20 Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju, 21 da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok. 22 Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. 23 Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa.    (Rim 8,18-23)

V perikopi prejšnje nedelje smo prebrali, da nas je Kristus poklical v svojo večno slavo, perikopa za to nedeljo pa nam pripoveduje o tej slavi. 

Na začetku našega odlomka apostol Pavel hrabri Božje ljudstvo, ki je šlo skozi težke preizkušnje. Tudi današnjemu času take preizkušnje niso povsem tuje. Kristjanom nihče ne jamči lagodnega življenja. O tem nam pripovedujejo aktualni dogodki po svetu. Kristjani so najbolj preganjana populacija na svetu. Pri nas še to ne prihaja do izraza, ampak tam daleč na območju Sahela, na Bližnjem vzhodu, na Kitajskem, v severni Koreji in drugod.  Pri nas in sploh se seveda o tem zelo malo govori in piše. Če smo pri nas že, ali pa še deležni tega, da živimo v miru, potem gre vsa zahvala za to milost Bogu. Nihče se seveda  ne sme zanašati, da bi  imelo njegovo trpljenje kot tako kak poseben zveličaven učinek. Trpljenje je nevšečnost, ki se nam lahko vedno pripeti, a  kristjan ve, da ne bo večno trajalo. Tudi najtežje preizkušnje, skozi katere gredo naši bratje in sestre po svetu, se ne morejo primerjati s slavo, ki je bo nekega dne deležno Božje ljudstvo. 

V 19. in naslednjih vrsticah 8. poglavja Pisma Rimljanom  imamo opravka s personifikacijo stvarstva, ki jo uporablja apostol, da bi poudaril prihodnjo slavo, ki je bodo deležni Božji otroci. Zavoljo Adamovega greha je bilo stvarstvo podvrženo ničevosti: "[N]aj bo zaradi tebe prekleta zemlja; s trudom boš jedel od nje vse dni svojega življenja. Trnje in osat ti bo rodila in jedel boš poljsko rastlinje. V potu svojega obrazaboš jedel kruh." (1Mz 3,17b-19a)  Na poslednji dan pa bo Bog znova vse obnovil v smislu prvobitnega stvarstva, kot si ga je On zamislil.  Ponovilo se bo tisto, kar je bilo povedano v 1Mz 1,31: "Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro."

Kot pravi sv. Pavel v Rim 8,23, ne zdihuje le stvarstvo, ampak tudi Božje ljudstvo, ki je sicer že tukaj in zdaj deležno predokusa prihodnjih dobrin. Naše zveličanje ni stvar nejasne prihodnosti, ampak je udejanjeno že tukaj in zdaj. Celotno Božje stvarstvo zdihuje v hrepenenju po izvršitvi Božje obljube, ko bo Bog vse v vsem (cf. 1Kor 15,28). Predokus prihodnjih dobrin  ustvarja v nas Sveti Duh, čigar prvin smo deležni. Božji otroci so v pravnem smisl že deležni posinovljenja  (cf. Rim 8,15), a to posinovljenje bo doseglo popolno dovršitev in razodetje ob vstajenju poveličanega telesa.

To pričakujemo in tega se veselimo. Ali pričakuješ ta dan in se ga veseliš?

13/07/2019

Ko gre vse narobe


Trenutek, ko gre vse narobe... Takrat do potankosti spoznaš vrednost tistega, kar trdiš, da veruješ. 
~Martyn Lloyd-Jones

12/07/2019

Zapovedi nas vodijo k Jezusu


Jezus nas ima preveč rad, da bi božal naš ego in nam govoril, kako čudoviti smo. Namesto tega nam zapoveduje stvari, ki so onkraj naših zmožnosti izpolnjevanja. To pa zato, da bi nas pritegnil k sebi. 
  ~Jonty Allcock 

10/07/2019

Jezus in mrtvomorski spisi



Kakšno zvezo ima Jezus z mrtvomorskimi spisi, skupkom zvitkov in fragmentov, najdenih po drugi svetovni vojni v več votlinah ob Mrtvem morju? O čem vse pišejo ti spisi?  O tem govori dr.  Craig Evans v svojem predavanju, ki ga lahko slišite v zgornjem videu. 

09/07/2019

Je bil Jezus socialist?



Med ljudmi je zelo razširjena ideja, da naj bi bil Jezus privi komunist, oziroma socialist. Vinko Ošlak se s tem v zvezi rad pošali, da je bil prvi komunist Juda Iškarijot, saj je razpolagal s skupno denarnico in kradel iz nje.  Jezus je v svojih govorih res večkrat napadel bogataše, pri čemer je treba paziti na kontekst: ni napadel bogatenja kot takega, ampak lakomnost in trdosrčnost posameznikov. O tem nam več  pove Lawrence Reed v zgornjem videu.

08/07/2019

Božje delo preko vere


Preden smo sprejeli vero v Boga, je bilo bivališče našega srca propadljivo in slabotno - takšno, kakršen je bil v resnici tempelj, sezidan z roko, ker je bil poln malikovanja in dom demonov, saj smo delali, kar je bilo Bogu nasprotno. Gospodov tempelj pa bo sezidan v Gospodovem imenu - bodite pozorni, da bo sezidan "veličastno"! Kako? Poučite se: ko smo prejeli odpuščanje grehov in začeli upati v Ime, smo postali novi, spet na novo ustvarjeni; zato v nas, v našem bivališču Bog resnično prebiva. Kako? (Prek) svoje besede, vere, svojega klica obljube, modrosti pravičnih zapovedi, ukazov nauka, On sam prerokuje v nas, On sam prebiva v nas, On odpira nam, zasužnjenim smrti, vrata v tempelj, namreč usta: On, ki nam daje spreobrnjenje - On nas vodi v nepropadljivi tempelj. 

(Iz Barnabovega pisma) 

Iz: Spisi apostolskih očetov, Mohorjeva družba, Celje 1996. S. 259.

07/07/2019

Ponižnost in življenje v Kristusu



V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v ponižnost, ker
Bog se prevzetnim upira,
ponižnim pa daje milost.
Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša. Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.
Trezni bodite in budni! Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Uprite se mu, trdni v veri. Saj veste, da prav takšno trpljenje prenašajo vaši bratje, ki so po svetu. 10 Bog vse milosti, ki vas je po Kristusu Jezusu poklical v svojo večno slavo, vas bo po kratkem trpljenju sam izpopolnil, utrdil, okrepil in postavil na temelj. 11 Njemu oblast na veke. Amen.    
    
  (1Pt 5,5b-11)

Slavni nemški filozof Friedrich Nietzsche je nekoč zapisal: "Pohojen črv se zvije. To je pametno. S tem zmanjša verjetnost, da bi bil še enkrat pohojen. V jeziku morale: Ponižnost. -"*  To, kar opisuje Nietzsche, ni resnična ponižnost, ampak prej njena karikatura. Ta karikatura pa ni nastala kar tako v njegovi glavi, ampak gre za nekaj, kar je véliki mislec opazoval v praksi: po svetu od pamtiveka hodi veliko takih karikatur ponižnosti, ki se najbrž niti ne zavedajo, da ponižnost ni nekakšno samozaničevanje in črvovsko zvijanje, ampak zavedanje, da smo, kar smo, nič več in nič manj. 

Za dobro delovanje  vsake skupnosti, tudi cerkvene, so zelo pomembni medsebojni odnosi. V skupnosti napuhnjenih ljudi, kjer iz vsakogar buta na dan predvsem njegov ego, je zelo neprijetno in težko živeti. Pa tudi Boga nikoli ne moremo šarmirati s svojo inteligentnostjo, delavnostjo, premoženjem, prizadevnostjo, uspešnostjo in drugimi lastnostmi, ki so same po sebi dobre, a niso nič drugega kot Božji dar. Da, tudi z narejeno pohlevnostjo ali ponižnostjo ga ne moremo očarati. Enako ni prav, da skušamo na enak ali podoben način očarati svoje brate in sestre v cerkvi. Še vedno smo namreč samo opravičeni grešniki, s poudarkom na opravičeni. Ampak taki so tudi ostali bratje in sestre. Če parafraziram razvpiti slogan iz bližnje preteklosti,  vsi smo drugačni, a vsi enaki v grešnosti, toda, hvala Bogu, tudi v opravičenosti. 

Naslednja stvar, ki nam jo v zgornji perikopi polaga na srce apostol Peter, je, naj se podredimo pod mogočno Božjo roko. Krščansko življenje ni le nedeljsko in praznično bogoslužje, ampak nekaj, kar mora biti v nas prisotno vseh sedem dni v tednu, 24 ur na dan. Podrediti se Božji roki  pomeni svojevrstno zaščito, a ne nujno samo to, ampak tudi težave na tem svetu. Svet je tisti, ki se noče podrediti Božji roki, zato se podreja človeški roki. Smemo pa biti gotovi, da bo Bog ob svojem času poskrbel za nas in nas povišal. 

Za resničnega kristjana bi moral biti hudič papirnati lev, ki  Božjemu otroku sicer lahko ne tem svetu  povzroči nevšečnosti, nima pa nobenega dostopa do kristjanove duše, če mu le-ta tega ne dovoli, ampak se mu upre.  9. vrstica v zgornjem besedilu je očitna aluzija na preganjanje, ki so ga bili v Petrovem času ponekod deležni kristjani, pa ne le tedaj, ampak vseskozi, tudi danes.  Nihče, nobena deklaracija o takih in drugačnih pravicah  nam ne jamči, da se kaj takega ne more ponoviti danes ali jutri pri nas, saj je  za spremembo ali odpravo take deklaracije, ali katerega od njenih členov, potreben le ustrezen kvorum. 

Kakorkoli, ker smo poklicani v Božjo slavo, nas sv. Peter spodbuja, da tudi  kot taki ravnamo, seveda v duhu pristne, ne (po)narejene ponižnosti.


_________________________________________________
 *Friedrich Nietzsche, Somrak malikov itn. Slovenska matica, Ljubljana 1989. S. 13.

06/07/2019

Časno in večno



V svojih rokah sem držal mnoge stvari, pa sem vse izgubil. Še vedno pa imam vse, kar koli sem položil v Božje roke.
~Martin Luther 
 

05/07/2019

Kristjani nekoč in danes


Rimsko cesarstvo: Vi kristjani ste preveč izključevalni. Družbeni red ogrožate, ker nočete častiti vseh bogov.

Sodobnost: Vi kristjani ste preveč izključevalni. Družbeni red ogrožate, ker nočete častiti vseh identitet. 

~Timothy Keller

04/07/2019

J. Ligon Duncan o zavezni teologiji


Kaj je zavezna teologija? Nekateri trdijo, da se je pojavila v času protestantske reformacije. V oddaji na spodnji povezavi pa slišimo, da jo najdemo že pri cerkvenih očetih prednicejskega obdobja, konkretneje pri avtorju Barnabovega pisma... 

O tem se je R. Scott Clark pogovarjal z J. Ligonom Duncanom... 


KLIK za dostop do oddaje >>>

03/07/2019

Reformacijska načela


Samo Sveto pismo,samo milost, samo vera, samo Kristus, samo Bogu (vsa) slava!  To je pet gesel reformacije.  O načelih, ki jih prdstavljajo  posamezna gesla, so se pogovarjali protestantski teologi luteranske in reformirane strani  v oddajah na spodnjih povezavah. Zelo priporočam! 





01/07/2019

Pomembnost konteksta


Da, besede: "Hudiču pa se uprite in bo pobegnil od vas," so v Bibliji. Toda veljajo le, če so izrečene v luči prvega dela vrstice: "Podvrzite se torej Bogu."
~Craig T. Owens