24/09/2026
Eden od razlogov izvolitve
19/09/2026
14/09/2026
12/09/2026
Največja radost
11/09/2026
En izraz ponižnosti
Sprejemanje dejstva, da so Božja pota pogosto skrivnostna, njegova modrost neskončna, naša pa samo končna, je pomemben izraz ponižnosti.
07/09/2026
Znak živosti
24/08/2026
Slabotni v veri
19/08/2026
Z nami Bog
18/08/2026
16/08/2026
Prava modrost
Kdo med vami je moder in razumen? Z lepim življenjem naj
pokaže svoja dela v krotkosti modrosti. 14 Če pa imate v srcu grenko
nevoščljivost in prepirljivost, se nikar ne hvalíte in ne lažite proti resnici.
15 Ta modrost ne prihaja od zgoraj, temveč je zemska, duševna, demonska. 16
Kjer sta namreč nevoščljivost in prepirljivost, tam je nered in vsakršno zlo.
17 Modrost pa, ki je od zgoraj, je najprej čista, nato miroljubna,
prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez razločevanja in
hinavščine. 18 In sad pravičnosti se seje v miru tistim, ki delajo za mir.
(Jak 3,13-18)
Jakob je bil v prvi vrsti zelo praktičen človek. Tistim, ki so se
zanašali le na vero, pa te vere niso potrjevali s svojimi deli, je rekel, da je
vera brez del mrtva (cf. Jk 2,26). V zgornjem odlomku pa je pokazal, da se
prava modrost odraža skozi pobožno življenje.
Za Jakoba modrost ne pomeni le nekaj čisto intelektualnega,
ampak tudi nekaj, kar se na zunaj odraža v človekovem obnašanju. Krotkost je bila za
Grke znak šibkosti, toda Jezus jo je povzdignil v kardinalno krepost (cf. Mt
5,5). Krotkost ne izhaja iz strahopetnosti ali pasivnosti, ampak iz zaupanja v
Boga, zato je popolnoma prosta bolestnega samodokazovanja.
Grenka nevoščljivost in prepirljivost sta v popolnem
nasprotju z resnično modrostjo, za katero je značilna krotkost. Vodita namreč v
delitve in strankarstvo, preko česar si hočejo posamezniki zagotoviti vodstvo
in prestiž. Te vrste modrost je zemska, duševna in demonska, kot piše v 15.
vrstici. Zaporedje pridevnikov ni naključno, saj si sledijo od slabega k najslabšemu.
Gre za vedenje, ki je posvetnjaško, čutno in nasprotno od duhovnega in ima
izvor v kozmičnih silah teme. Posledici takšne satansko gnane
"modrosti" sta prepir in zlo. V sodobnem svetu je tega ogromno, za
kar verjetno ne potrebujem dokazov, saj nas mediji s tem vsak dan bombardirajo.
Tej vrsti "modrosti" Jakob zoperstavlja modrost,
ki je od zgoraj, ki ustvarja karakterne lastnosti, kakršne si vsi želimo.
Primarna krepost je tu čistost. Sledi miroljubnost, ki je popolno nasprotje prepirljivosti
in neredu, ki ga slednji prinaša. Prizanesljivost je krepost, s katero
kažemo spoštovanje do občutkov drugih. Imamo dve ušesi in samo ena usta, kar
pomeni, da je prav, da smo dovzetni do tistega, kar nam povedo drugi. Modra
oseba ne skopari z usmiljenjem, ampak v obilju izkazuje usmiljenje. Je tudi
nepristranska in iskrena, ne dela razlik in ne zavaja. Sad vsega tega je
mir.
Vse to je videti lepo in idealno, tako da je že skregano z resničnim življenjem.Tega se je zagotovo
zavedal tudi apostol Jakob, ko je pisal svoje pismo. Zato nas na drugem mestu
spodbuja: "Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od
Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo. Prosi pa naj v
veri, ne da bi kaj dvomil; kdor dvomi, je namreč podoben morskemu valu, ki ga
veter dviga in premetava." (Jak 1,5.6). Modrost pač ne pade iz nebes
kot zrela hruška, ampak je treba zanjo prositi. Vsakič znova. In pri tem seveda verovati.
Božji ideal je bil vedno popolnost, cerkev pa je, kakorkoli obrnemo, samo skupnost opravičenih grešnikov. Zato je kesanje vsakdanji pojav v življenju kristjana. Sv. Janez piše: "Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas. Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen." (1Jn 1,8.9) Ob vseh padcih in neuspehih, pa tudi uspehih, si moramo vsakič znova oznaniti evangelij, v katerem naš Gospod pravi: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) Dejstvo je, da je Jezus tisti, ki rešuje!
08/08/2026
Duša, v katero se naseli Kristus
04/08/2026
Kje naj iščemo Kristusa?
03/08/2026
Še o mrtvičenju greha
28/07/2026
Zakaj ima kristjan vse?
26/07/2026
Sužnji greha ali pravičnosti?
Danes imajo ljudje zelo radi izbiro in to bogato izbiro. Smo pač v dobi potrošništva, ki nas očara z množico najrazličnejših izdelkov, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju, še več pa je takih, ki jih ne potrebujemo. Potrošništvo pa se ne nanaša le na izbiro izdelkov, ampak tudi na plejado najrazličnejših idej in ideologij, ki nam jih ponuja svet.
Naše obdobje je znano tudi po
tem, da ima zelo rado svobodo in to neskončno svobodo. Zato najdemo v svetu
mnogo prodajalcev takšne in drugačne svobode. Toda apostol Peter nas opozarja,
da bodimo previdni pred takimi, ko pravi: "Svobodo jim
obljubljajo, pa so sami sužnji pokvarjenosti. Kajti človek je suženj tega,
čemur podleže." (1Pt 2,19)
Sv. Pavel pravi, da ni tako, pravi pa tudi, da v tem pogledu nimamo bogate izbire, ampak nadvse skromno. Vsak človek nekomu ali
nečemu sužnjuje, česar seveda večina ne prizna, saj tega ne opazi, ali pa
noče priznati. Kot pravi naš odlomek, obstajata v človekovem življenju dve
vrsti sužnjevanja, sužnjevanje grehu in sužnjevanje pravičnosti, ali enemu ali
drugemu. Zato govori Pavel glede tega: "Ali ne veste: če se izročite
komu kot sužnji, da bi mu bili pokorni, ste pač sužnji tistega,
ki se mu pokoravate; bodisi greha, ki pelje v smrt, bodisi pokorščine, ki pelje
v pravičnost." (Rim 6,16) Tretje možnosti ni. Na razpolago
ni nobene druge izbire, ni niti srednje poti, tako imenovane zlate
sredine niti česa podobnega. Tu ni nobene nevtralnosti.
Preden je kristjan spoznal
Gospoda, je bil tudi on suženj greha. Vsi smo torej začeli iz istega
izhodišča z iste točke nič. Ko je kristjan svoje življenje predal Kristusu, ali
bolje povedano, ko je Kristus po Svetem Duhu prevzel nadzor nad njegovim
življenjem, se je legalni status kristjana spremenil za 180°. Po naravi ni več
suženj greha, ampak je postal suženj pravičnosti (cf. Rim 6,18). Ta sprememba
legalnega statusa mora vplivati na kristjana, kajti greh ni več
naravno okolje v katerem bi kristjan užival. Kristjan se sramuje del, ki jih je
nekoč počel, saj gre za dejanja, ki vodijo v smrt in pogubljenje, pa tudi Bogu
niso všeč (cf. Rim 6,21). Z življenjem v Kristusu pa je drugače: "Zdaj
pa, ko ste se osvobodili greha in ste postali sužnji Bogu, pobirate
sad, ki vam je v posvečenje, konec tega pa je večno življenje." (Rim
6,22) V nadaljevanju pa pravi: "Plačilo za greh je namreč smrt; Božji
milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem
Gospodu." (Rim 6,23)
Kot sem že večkrat poudaril,
kristjan kljub spremembi legalnega statusa še vedno greši, toda greh ni več
njegovo naravno stanje, podobno kot ni naravno stanje postrvi, da bi dihala na
zraku, ali kokoši, da bi plavala po vodi. Obstajajo krščanske denominacije, ki
postavljajo svojim članom zelo striktne omejitve glede pijače, oblačenja in podobno,
nekatere celo glede prehranjevanja. Svoje člane hočejo zdresirati v smehljajoče
se popolneže s točno določenim nasmehom in pobožn(jašk)im žargonom. Na drugi
strani obstajajo takšni, ki dopuščajo vse, "saj nas vendar več ne veže
nobena postava," kot pravijo. Prava pot pa ni niti legalizem niti laksizem, kajti prva naredi iz ljudi farizeje, druga pa pelje v moralno
razpuščenost.
23/07/2026
22/07/2026
V težavah in preizkušnjah
21/07/2026
Učinek nauka o izvolitvi
16/07/2026
15/07/2026
Ljubezen do žene


















