Pavlova zahvala in molitev

Efez danes: Celzova knjižnica in vrata na agoro. Vir slike: Wikipedia

Slišal sem o vaši veri v Gospoda Jezusa in ljubezni do vseh svetih. 16 Zaradi tega se ne neham zahvaljevati za vas in se vas spominjati v svojih molitvah, 17 da bi vam Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče veličastva, dal duha modrosti in razodetja, v spoznanju njega, 18 in razsvetljene oči srca, da bi vedeli, v kakšno upanje vas je poklical, kako bogato je veličastvo njegove dediščine v svetih, 19 kakšna je čezmerna veličina njegove zmožnosti do nas, ki verujemo po dejavnosti njegove silne moči, 20 ki jo je udejanjil v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih in ga posadil na svojo desnico v nebesih, 21 nad vsakršno vladarstvo in oblast, nad vsakršno silo in gospostvo ter nad vsakršno ime, ki se ne imenuje samo na tem svetu, temveč tudi v prihodnjem. 22 In vse je položil pod njegove noge, njega pa postavil čez vse kot glavo Cerkvi, 23 ki je njegovo telo, polnost njega, ki v vsem vse izpolnjuje.           (Ef 1,15-23)

 Efez je bil bogato in imenitno pristaniško mesto ob egejski obali Male Azije ter v 1. stoletju po Kr.  glavno mesto rimske province Azije in sploh eno najpomembnejših mest imperija. Danes leži v turški provinci Izmir, nanj pa spominjajo le še razvaline, ki se jih splača videti. Če obiščete grški otok Samos, vam priporočam izlet na to arheološko lokacijo. Ta kraj je tudi močno povezan z začetki krščanstva. Apostol Pavel je se je v njem zadrževal dva krat, in sicer v času svojega drugega in tretjega misijonskega potovanja.  Prvič  je tukaj prebil le krajši čas (cf. Apd 18,19-21), drugič pa je v njem oznanjal evangelij več kot  dve leti  in organiziral krajevno krščansko cerkev (cf. Apd 19,1-20,1). Efez je bil torej pomembno evangelizacijsko središče današnje zahodne Anatolije. 

 Sv. Pavel je po vsej verjetnosti napisal Pismo Efežanov v času svojega hišnega pripora v Rimu (cff. Ef 3,1. 6,20), v letih 60 - 62, to je približno pet let po svojem drugem bivanju v tem mestu. V vmesnem  času se je število vernih v Efezu in okolici že povečalo. Pavel je, kot pravi, slišal o njihovi veri do Jezusa Kristusa in ljubezni do vseh svetih (cf. Ef 1,15). Z besedo "sveti" Pavel ni mislil svetnikov, kot si jih danes (zlasti v katoliškem svetu) radi predstavljamo, ampak kristjane nasploh.   

Odnos naslovnikov do Kristusa in sovernikov ga je navdal z zahvalo in s spominjanjem v njegovih molitvah (cf. ibid. v. 16). Slavljenje in zahvaljevanje je nasploh pomembna značilnost Pisma Efežanom. 

 V v. 17 prosi Pavel Boga, da bi dal naslovnikom duha modrosti in razodetja v pravem spoznanju Boga (kar malce spominja na  Trubarjevo prošnjo na začetku Katekizma iz leta 1550). Sveti "Duh  namreč preiskuje vse, celo Božje globine".  (1Kor 2,10)  V naslednji (18.) vrstici pa prosi, da bi se verni ovedli (kar velikokrat pozabljamo), kakšno upanje je pred nami in kakšnega bogastva in  dediščine smo deležni. 

 V vrsticah, ki sledijo, je Pavel  v svojo molitev vpletel novozavezni nauk o Kristusovem vstajenju od mrtvih in  njegovem poveličanju ter ustoličenju na desnici Boga Očeta.  Iz besedila lahko izluščimo dve  dejstvi, ki sta pomembni za razumevanje povezave med Jezusovim vstajenjem in statusom vernikov. 

1. Taista moč in zmožnost, ki je obudila Jezusa od mrtvih, deluje tudi v njegovih  vernikih.
2. Jezus uživa svoj položaj tistega, ki je nad vsakršnim vladarstvom silo in oblastjo, kar je  v korist cerkve. On ne uživa le najvišjega položaja v vesoljstvu, ampak pri tem hkrati predstavlja  svoje verno ljudstvo. On po eni strani vlada, po drugi pa služi svojim vernim, torej cerkvi. Njegova mogočna oblast je v funkciji služenja.   Isti princip velja tudi za cerkev, čeprav je naša človeška narava  bolj nagnjena h gospodovanju kot k služenju, kar pa je s krščanskega stališča narobe. Oblast nikakor ni sama sebi namen, ampak je  njen pravi cilj  služenje. Zato mora biti Jezusova pravilna raba moči in oblasti  zgled za kristjane. 

Kristjani se prevečkrat premalo zavedamo, kakšno bogastvo predstavlja naš Gospod Jezus Kristus in kaj premoremo v njem. Zato je prav, da to védenje v sebi redno obnavljamo. Martin Luther je izjavil:  "Evangelij moramo slišati vsak dan, ker ga vsak dan pozabimo." Ravno evangelij pa nas uči, kaj vse je Jezus storil za nas ter namesto nas in kaj vse nam je zadobil s svojim brezgrešnim življenjem v poslušnosti nebeškemu Očetu ter s svojo smrtjo na križu in vstajenjem. Poleg tega je on naš edini srednik in priprošnjik (cff. 1Tim 2,5. Heb 9,15). Njemu pripada slava na veke!

Lepa molitvica

O, Gospod, odpusti mi, kar sem bil, popravi tisto, kar sem in vodi me v to, kar naj bom. 

~ Thomas Brooks

Lepa primerjava

Kar so krila za ptico in jadra za ladjo, to je molitev za dušo.

~ Corrie ten Boom

Na kolenih

Če smo na kolenih, je to zato, ker zelo dobro vemo, da nismo tisti, ki nadzoruje svet. 

~ J. I. Packer

Kdaj moliti?

Mi molimo, kadar ne moremo ničesar več narediti. Jezus hoče, da molimo, preden se sploh česa lotimo.

~ Oswald Chambers

 

Ob preganjanju

Zoper preganjanje s strani trinogov nimajo verni na razpolago nobenega drugega sredstva razen molitve.

~ Jean Calvin

Pavlove spodbudne besede in molitev

Zato vas prosim, da ne postanete malodušni ob stiskah, ki jih trpim za vas in v katerih je vaša slava.

14 Zato upogibam svoja kolena pred Očetom, 15 po katerem se imenuje vsakršno očetovstvo v nebesih in na zemlji, 16 naj vam dá po bogastvu svojega veličastva, da se po njegovem Duhu močno utrdite v notranjem človeku. 17 Naj Kristus po veri prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, 18 mogli z vsemi svetimi doumeti, kolikšna je širokost in dolgost in visočina in globočina 19 ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti. 20 Njemu pa, ki more po môči, katera deluje v nas, v vsem napraviti neznansko več od tega, kar prosimo ali mislimo, 21 njemu slava v Cerkvi in v Kristusu Jezusu skozi vse rodove, na veke vekov. Amen.       

 (Ef 3,13-21)

Pismo Efežanom, iz katerega je vzet zgornji odlomek, je apostol Pavel napisal v zaporu, kar dokazujejo različna mesta v pismu (cf. Ef 3,1.4,1.6,20). Dejstvo, da je bil Pavel zaprt, je lahko povzročilo v efeški cerkvi negotovost in  malodušje, zaradi česar je  apostol prosil Boga, da bi dal efeškim kristjanom moč in spoznanje (v. 13). Kot je razvidno iz vsebine, apostol kljub zaporu ni delil malodušja z naslovniki pisma.  Da je šlo res za nujno zadevo, je jasno iz Ef 3,14, kjer govori, da upogiba kolena pred nebeškim Očetom itn.  Judje so namreč običajno molili stoje, kleče pa le, kadar so hoteli posebej izraziti ponižnost, oziroma, ko je šlo za kakšno nujno zadevo (cff. Ezr 9,5. Apd 7,59.60). 

 
Ko Pavel govori o utrditvi v notranjem človeku (Ef 3,16), je pri tem mislil  človeka, ki živi iz vere in po veri. Besedilo v. 17 ne pomeni, da Kristus že ne bi bival v srcu kristjana, saj pravi na drugem mestu: "Kristus v vas, upanje slave," (Kol 1,27b) ampak prosi apostol v molitvi, naj živi Kristus v  srcih naslovnikov, kamor ne sodijo le Efežani, ampak posredno kristjani vseh časov,  z vso svojo silno in  dejavno močjo. Ljubezen je namreč naravna posledica žive vere in sad Kristusovega delovanja v kristjanovi notranjosti. 

 

Prava pobožnost tudi vodi do globljega razumevanja Boga in njegovih del (v.18). Izrazi: širokost, dolgost, visočina in globočina izražajo neizmerno bogastvo Boga v Jezusu Kristusu. Apostol Peter pravi, da smo kristjani živi kamni  in kot taki sestavljamo duhovno stavbo, sveto duhovništvo, ki daruje duhovne daritve (cff. 1Pt 2,5). Pri duhovništvu ne gre za posebno kasto, ampak smo tega deležni vsi Božji otroci.  

 

Spoznanje Kristusove ljubezni (Ef 3,19) je naš poseben  privilegij, ki  na koncu vodi k napolnitvi z Božjo polnostjo. Sam Bog pa zmore v nas ustvariti neskončno več, kot smo si mi sami zmožni predstavljati in prositi.

Sicer pa, zakaj ne bi namesto te suhoparne razlage še enkrat prebrali izvirnega odlomka in po njem oblikovali lastno molitev?

Le vztrajno!

Nekateri ljudje menijo, da Bog ne mara, da ga vznemirjamo, če ves čas prihajamo predenj s prošnjami. Toda vznemirjamo ga tako, da sploh ne pridemo predenj.

~  Dwight L. Moody

V nadlogah

Mnogi molijo: "Naj gre ta kelih mimo mene!" maloštevilni pa: "Zgodi se tvoja volja!"

~ Thomas Watson

Kristjan moli, Bog spreobrne

Kadar moliš za nespreobrnjene, tedaj to delaš na podlagi domneve,  da je v Božji  moči, da pridejo k veri.

~ J. I. Packer

.

Kristus je zvest

Tolažilna je misel, da Kristus moli za nas, tudi ko smo mi sami nevestni v svojem molitvenem življenju.

~ Louis Berkhof

Pepelnica

VSEMOGOČNI večni Bog, ki ne sovražiš ničesar, kar si ustvaril in odpuščaš grehe vsem, ki so skesani; ustvari in oblikuj v nas nova in skesana srca, da bomo, ko po pravici obžalujemo svoje grehe in pripoznavamo svojo bedo, mogli od tebe, nadvse usmiljenega Boga, prejeti popolno odvezo in odpuščanje. Po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Amen. 

(Iz Book of Common Prayer, 1662)

Matija - manj znani apostol

VSEMOGOČNI Bog, ki si namesto izdajalca Juda izvolil svojega zvestega služabnika Matija, da je bil prištet dvanajstim apostolom, obvaruj svojo Cerkev pred krivimi apostoli in daj, da jo bodo vodili zvesti in pravi pastirji.  Po Jezusu Kristusu, našem Gospodu.  Amen. 

(Iz Book of Common Prayer, 1662)

Proti prevzetnosti

Vaša molitev naj bo takšna kot tista, ki jo je izrekel cestninar: "Bog bodi milostljiv meni grešniku!"

~ James Boice

Kristjan, ki moli

Kristjan, ki moli, je stalna grožnja za satanovo vladavino. Kristjan je na svetu svoboden upornik, ki ima dostop do Božjega prestola.

~ A. W. Tozer

Pomni!

Satan se smeji ob našem garanju, posmehuje se naši modrosti, toda trepeta, kadar molimo.

~ Samuel Chadwick

Molitev za grešnike

Kadar slišiš za notoričnega grešnika, ne misli,  da bi se bilo dobro jeziti, ampak prosi Jezusa Kristusa, da ga spreobrne in ga naredi za spomenik svoje brezplačne milosti.

~ George Whitefield

Nekaj, kar hoče Bog

Bog hoče, da odstranimo vse z našega seznama skrbi in to preložimo na naš molitveni seznam.

~ H. B. Charles, ml. 

O molitvi

Ne boj se, ker je tvoja molitev jecljajoča, tvoje besede šibke in tvoje besedišče skromno. Jezus te zlahka razume.

~ J. C. Ryle

Vir življenja zdrave cerkve

Življenjski dih krščanstva v zdravih cerkvah ni niti naš talent  niti naše trdo delo. To je  molitev,  kot dejavna odvisnost od Boga. 

~ Michael Reeves