Jordana Petersona nabrž ni potrebno posebej predstavljati, saj je zelo znan, dva krat je predaval tudi v Ljubljani, leta 2018 in 2022. Njegova predavanja danes privlačijo milijone mladih moških. Zato ni čudno, da so njegove nauke v zvezi z Biblijo in mitologijo vzeli pod drobnogled štirje protestantski teologi različnih smeri: reformirane (Michael Horton), anglikanske - episkopalne (Justin Holcomb), luteranske (Bob Hiller) in baptistične (Walter Strickland).
Visoka antropologija, ki ima visoko mnenje o človeku in temu primerno (pre)velika pričakovanja od ljudi, ni le stvar tega sveta (ki ima sploh visoko mnenje o človeku), ampak, žal, tudi (pre)mnogih cerkva.
O tem problemu sta se v zgornjem podkastu pogovarjala Joshua Simpkins in David Zahl.
Danes je predvečer dneva reformacije, zato sem se odločil, da posredujem ta zelo poučen video, da bi videli določene stvari v zvezi s tem, kaj se danes dogaja z reformacijo ter jih ovrednotili.
Na začetku naj pojasnim, kaj naj bi bila v našem primeru strta ali zlomljena cerkev. To so tisti kristjani, ki jih je strla ali zlomila sodobna evangelijska cerkev, ki je manj evangelijska kot "postavna". Naj sedaj definiram pojem postavna cerkev. To je cerkev, ki sicer začne z evangelijem, nadaljuje pa s postavo. Začne nekako takole: "Pridite, grešniki, k Jezusu, saj vas ima tako rad!" Ko pridejo grešniki k Jezusu, taka cerkev od njih nenehno zahteva popolnost, perfekcionizem v vseh pogledih in jih hrani skoraj izključno s postavo, zapovedmi, pa ne le s tistimi, kot so zapisane v Bibliji, ampak tudi s takimi na novo izumljenimi, kot na primer: kristjan ne sme uživati nobenega alkohola (Biblija v resnici svari pred pijančevanjem, kozarca vina ali piva pa ne prepoveduje), ne sme kaditi (kot nekadilec naj pripomnim, da v bibličnih časih v bibličnih deželah niso poznali tobaka, a vendar) itn. Seveda je prav, da se v cerkvi oznanja postava, toda z njo vštric je treba oznanjati tudi evangelij. Bolan človek ne potrebuje le lepih nasvetov in pravil nasvetov za zdravo življenje, ampak tudi zdravilo. Brezgrešnost tostran večnosti je iluzija. Kaj se je torej zgodilo z reformacijo, ki je pred petsto leti na novo odpihnila prah z evangelija, da se nam danes dogajajo podobne stvari kot v nereformirani rimski cerkvi?
O tem se je v zgornjem videu pogovarjala skupina reformiranih in evangeličanskih pastorjev ter teologov: Brad Kafer, dr. Rod Rosenbladt, Erick Sorensen, Ted Rosenbladt in Joshua Simpkins, ki je usmerjal pogovor.
Lurd, Fatima in Međugorje so samo trije od mnogoštevilnih krajev po svetu, kjer naj bi se ljudem prikazala Jezusova mati Marija. Lauren Moore se zelo intenzivno ukvarja s tem pojavom. Kot evangelijska misijonarka že dvanajst let deluje v jugozahodni Franciji, kjer je sodelovala pri nastajanju različnih evangelijskih cerkva, med katerimi je ena v samem Lurdu.
V pogovoru na spodnji povezavi je Lauren Moore pojasnila, kaj so Marijina prikazovanja, zakaj so pomembna, kakšen je njihov vpliv na rimski katolicizem (tudi teološki) in kako naj to razumemo z evangelijskega zornega kota.
Anzelm Canterburyjski velja za začetnika sholastike. Rodil se je v plemiški družini leta 1033 ali 1034, v Aosti, ali njeni okolici. Pri triindvajsetih je vstopil v samostan, postal opat v francoskem Becu in nazadnje nadškof v angleškem Canterburyu. Umrl je leta 1109. Znan je predvsem po ontološkem dokazu za obstoj Boga.
Da gre za zelo zanimivega filozofa in teologa, dokazuje pogovor o njem in njegovem delu. Mnogi evangelijski kristjani imajo veliko luknjo v poznavanju razvoja krščanske misli, ki sega nekako od Konstantina, ali celo od Biblije do reformacije. Da se nam vmesnega obdobja ni treba bati, dokazuje pogovor o Anzelmu, ki sta ga imela protestantska teologa Matthew Barrett in Gavin Ortlund, ki oba pripadata baptistični denominaciji. Pogovor lahko poslušate na spodnji povezavi.
Tomaž Akvinski je eden največjih teologov v zgodovini cerkve, toda v evangelijskih in sploh protestantskih krogih je vseeno dokaj prezrt. Ob njem se nam poraja kar nekaj vprašanj, ki potrebujejo ustrezne odgovore:
Je Tomaž naš prijatelj ali sovražnik?
Je bil Tomaž v prvi vrsti filozof ali teolog?
Je bil res racionalist, kot trdijo nekateri?
Kaj lahko pridobimo s sprejetjem reformiranega tomizma?
O tem sta se pogovarjala Matthew Barrett in Michael Allen v oddaji, ki jo lahko poslušate na spodnji povezavi.
Jean Calvin je znan po tem, da je zelo na veliko komentiral knjige Svetega pisma. V podkastu na spodnji povezavi se je dr. R. Scott Clark pogovarjal z dr. Sujin Tak o njeni knjigi o Calvinu ter njegovi metodi interpretacije svetega pisma. Dr. Sujin Tak je profesorica na Duke teološki šoli, ki deluje v okviru univerze Duke.
Ko se je reformacija v 16. stoletju soočila z nasprotovanjem, je Jean Calvin leta 1544 napisal razpravo z naslovom O nujnosti reformiranja cerkve. Razpravo je posvetil cesarju Svetega Rimskega cesarstva Karlu V. in drugim udeležencem državnega zbora, ki se je tedaj sestal v Speyerju.
Dr. W. Robert Godfrey je v svoji seriji krajših predavanj s skupnim naslovom O nujnosti reformiranja cerkve nekoč in danes, ki jo je sestavil na osnovi omenjenega Calvinovega spisa, povzel razloge za reformacijo v 16. stoletju in hkrati pokazal, da je omenjena razprava aktualna tudi za cerkev v današnjem času...
Cerkev in država sta dve področji, ki nadvse pomembno vplivata na življenje kristjana, saj ima vsak kristjan "dvojno državljanstvo", kar pomeni, da je državljan nebeškega kraljestva in zemeljske države, v kateri živi. Božja beseda nas pri tem uči, da kristjani dolgujemo državi poslušnost, a ne za vsako ceno.
O tem je v svojih dveh predavanjih spregovoril dr. R. C. Sproul.
Farizeji so verjeli, da se lahko odrešijo na tak način, da se ločijo od grešnikov, če je možno tudi fizično. Poleg tega so izdelali cel sistem ritualov, ki naj bi jim pripomogel, da bi to ločitev čim temeljiteje poudarili. Toda Jezus jim je povedal, da je njihov napuh tisti, ki jih ločuje od Boga, ne grešniki...
O tej tematiki je spregovoril R. C. Sproul v oddaji na spodnji povezavi.
Pridiga na spodnji povezavi se navezuje na Jezusovo ozdravljenje sključene žene, kot je opisano v Evangeliju po Luku 13,10-17. Pridiga pastorja Jamesa Philipa se nahaja na spletni strani Tron cerkve v Glasgowu.
"V življenjepisu protestantskega jezikoslovca in šolnika Adama Bohoriča zevajo praznine, ki jih literarnim in drugim zgodovinarjem z brskanjem po zaprašenih arhivih in drugih pisnih dokumentih še ni uspelo zapolniti. Tako lahko samo domnevamo, da naj bi letos minilo 500 let od njegovega rojstva, prav tako pa ne vemo, kje naj bi leta 1598 v izgnanstvu v Nemčiji umrl in kje je pokopan. Toda iz preverljivo relevantnih pisnih virov, pa tudi posrednih sklepanj na podlagi drugega gradiva, je vseeno mogoče izoblikovati Bohoričev zgodovinski portret, ki ga je za oddajo Sledi časa pripravil Dušan Berne." (Vir navedka: RTV SLO)
V oddaji so sodelovali ddr. Igor Grdina, dr. Igor Škamperle in dr. Marko Jezeršek.
Uboj temnopoltega Američana Georgea Floyda v Minneapolisu, za katerega je bil obtožen belopolti policist, je v Združenih državah spodbudil medrasne strasti in nemire, med katerimi prihaja do požigov, ropov, kraje in celo smrtnih primerov. V dogajanje so se seveda vključili mediji in politika, tako da je zadeva dobila svetovne medijske razsežnosti.
Na dogajanje se je odzvala tudi cerkev, pa ne vedno na najustreznejši način. O samem dogajanju sta se pogovarjala Darrell Harrison in Virgil "Omaha" Walker, ki sta vse skupaj kritično ocenila s svetopisemskega, evangelijskega stališča. Kot sta povedala, je podkast namenjen kristjanom, ne "tistim zunaj". S tem ni rečeno, da "tisti zunaj" tega ne bi smeli slišati.
Evangelij ni osebno sporočilo apostola Pavla, ampak Božje sporočilo, ki smo ga prejeli preko Pavla. Derek Thomas je v oddaji na spodnji povezavi pojasnil, zakaj lahko zaupamo apostolskemu pričevanju evangelija Jezusa Kristusa.
V času, ko razsaja koronavirus in so mnoge cerkve zaprte, biblične skupine in nedeljske šole pa odpovedane, nudi organizacija Ligonier Ministries na stotine brezplačnih gradiv za svetopisemsko proučevanje in rast v veri. Gradiva je možno poslušati ali brati preko aplikacije, ali neposredno s spleta. Ta možnost bo predvidoma trajala do konca junija.
Nauk o univerzalni odrešitvi, ki mu v anglosaškem svetu pravijo univerzalizem, je zelo stara herezija, skoraj tako kot krščanstvo. Med znane predstavnike tega naziranja sodita Origen in Karl Barth. Ameriški teolog dr. Michael McClymond je nedavno napisal knjigo o zgodovini tega nauka, ki nosi naslov The Devil's Redemption: A New History and Interpretation of Christian Universalism (Odkupitev hudiča: Nova zgodovina in interpretacija krščanskega univerzalizma). O vsebini in problematiki te knjige se je z njim pogovarjal dr. R. Scott Clark. Pogovor lahko poslušate na spletni strani WSC.
Pojma teologija križa in teologija slave je iznašel Martin Luther. On je seveda dajal absolutno prednost teologiji križa. Kakšna je razlika med njima in kakšne posledice imata ti dve teologiji za današnji čas, sta se v oddaji na spodnji povezavi pogovarjala reformirana teologa dr. R. Scott Clark in dr. Carl Trueman.
Izmir je veliko turško mesto ob egejski obali, in šteje skoraj tri milijone prebivalcev. Od antičnih časov pa do dvajsetega stoletja je bilo to mesto znano po imenu Smirna. Omenja ga tudi evangelist Janez v Razodetju 2,8-11. V tem mestu deluje majhna protestantska cerkev, ki jo vodi pastor Fikret Böcek. O težavah in uspehih, s katerimi se sooča Božja cerkev v Izmiru in nasploh v Turčiji, se je z njim pogovarjal dr. R. Scott Clark. Hvala Bogu, na spodnji povezavi lahko slišite, da stvari tukaj niso tako slabe, kot večkrat mislimo. Molimo torej za brate in sestre ter za širjenje evangelija v Turčiji.
Noč čarovnic ali halloween je v Združenih državah zelo popularen dogodek, ki postaja vse bolj priljubljen tudi pri nas. V ZDA so letos zapravili kar 8,8 milijard dolarjev za nabavo kostumov in drugih pripomočkov, ki sodijo k temu praznovanju. To pogansko praznovanje ima torej velik poslovni učinek.
Albert Mohler je v oddaji na spodnji povezavi analiziral značaj tega praznovanja s svetopisemskega krščanskega vidika. Ameriška duhovnost postaja vse bolj poganska. Magija je vedno bolj popularna. Tema in zlo od nekdaj privlačita padlo človeštvo.
Toda v srcu kristjanov biva gotovost, da je Kristus je zmagal nad grehom in smrtjo.
Andrew Brunson je ameriški protestantski pastor, ki je preživel 21 mesecev v zaporu v Turčiji, nesojeni kandidatki za članico Evropske unije (sic!). Obtožen je bil pokristjanjanja (sic!) prebivalcev te večinsko muslimanske države, sodelovanja s kurdskim odporniškim gibanjem in s pristaši, Fethullaha Güllena, vohunjenja za ameriško obveščevalno službo in rušenja predsednika Erdoğana. Po posredovanju predsednika Donalda Trumpa so ga turške oblasti na koncu izpustile iz zapora in mu dovolile odhod domov. Nedavno je napisal in izdal knjigo God's Hostage.
V oddaji na spodnji povezavi lahko poslušate intervju s pastorjem Brunsonom, ki ga je imel za radio organizacije Voice of the Martyrs.
