Slab argument proti Bogu

Moj argument proti Bogu je bil, češ da je vesolje videti tako kruto in nepravično. Toda od kod mi ideja  o pravičnem in nepravičnem? Človek ne reče, da je neka črta kriva, v kolikor nima določene ideje o ravni črti. 

~C. S. Lewis

 

Sekularizem umira. Kaj sledi?

Se evropska kultura premika iz post-krščanske v post-sekularno? Tema pogovora je kolaps sekularizma, ki se podira pod težo svoje lastne praznine in duhovnega vakuuma, ki ga je ustvaril. Kakšna je tu priložnost za krščanstvo? 

O tem govori švedski evangeličanski pastor Magnus Persson v pogovoru z Bobom Hillerjem in Michaelom Hortonom.

Avguštin in ateizem

 Kdor zanika obstoj Boga, ima določen razlog,  da si želi, da Bog ne bi obstajal. 

~ Sv. Avguštin

Resnični vzrok propadanja naše kulture

 Aleksander Solženicin je imel pred štiridesetimi leti svoj znamenito govor ob prejemu Templetonove nagrade, v katerem je med drugim povedal: "Spominjam se, da sem pred več kot pol stoletja, ko sem bil še otrok, slišal od starejših ljudi naslednjo razlago za velike katastrofe, ki so prizadele Rusijo: "Ljudje so pozabili na Boga, zato se nam vse to dogaja." [...] Svet se je danes znašel na stopnji, da bi ljudje iz predhodnih stoletij, če bi jim jo opisali, vsi enoglasno zavpili: "Apokalipsa!" Toda mi smo se navadili na svet apokalipse. Še več, vanj smo se vživeli." (Vir) Obstaja veliko vzporednic med  kolapsom duhovnega življenja v Sovjetski Rusiji in med današnjo krizo v ZDA in drugod, ne nazadnje tudi pri nas...

Več o tem Stephen Mayer v zgornjem videu.  

Pascalova stava

Kaj je Pascalova stava? Kaj je narobe s kritikami Pascalove stave? Kaj nas lahko nauči Blaise Pascal, najsi smo verni ali neverni? Več o tem v zgornjem videu, ki ga je pripravil Glen Scrivener.

Cerkev in kriza smisla na Zahodu

 Ni treba biti ravno Einstein, da ne bi opazil, da je smisel v zahodnem svetu v hudi krizi. Danes bi se nekateri radi znebili metafizičnih postavk krščanstva, spet drugi bi ponovno uveljavili voljo do moči, tretji izkušajo neko vrsto krščanskega preporoda. Skratka, totalna zmeda, polna priložnosti za širjenje evangelija na eni strani in sledenje Kristusu na drugi.

O tem sta se pogovarjala Michael Horton in Glen Scrivener. 

Dawkinsov problem

 

 Znameniti biolog Richard Dawkins je nedavno gostoval v oddaji Uncensored (Necenzurirano), ki jo vodi Piers Morgan. Z voditeljem oddaje se je pogovarjal o Bogu in izvoru vesolja...

Ko so temelji razrušeni

[K]o so temelji razrušeni, kaj more storiti pravični?" (Ps 11,3) 

Živimo v času razrušenih temeljev. Kar je bilo včeraj, ali trideset let nazaj sveto, je danes zasmehovano. Kar je bilo pred tridesetimi leti nezamisljivo, je danes "nova normalnost", ki ima bolj malo skupnega z normalnostjo. 

Pred manj kot dvajsetimi leti so s svojo kritiko (predvsem krščanske) religije prebudili zaspani krščanski svet štirje jezdeci "znanstvenega ateizma", Richard Dawkins, Christopher Hitchens, Daniel Dennett in Sam Harris. Pravzaprav niso bili edini, bilo jih je še kar nekaj. Kristjane jim je uspelo prebuditi iz Trnjulčicinega spanja, tako da smo se znova začeli bolj zavzeto ukvarjati z apologetiko.  V vmesnem času sta  Hitchens in Dennett umrla, Dawkinsu pa ne povzročajo problemov kristjani, ampak nova volčja, oziroma voknjena (woke) religija s svojim izključevanjem vsega in vseh, ki se z njo ne strinjajo.  Tako je zdaj doživel tudi to, da so mu na začetku tega meseca brez obrazložitve ukinili Facebookov račun. Verjetno je  s svojega racionalističnega stališča objavil kakšno resnico v zvezi s transpolnimi osebami, ki voknjenim administratorjem ni bila povšeči. 

Ta nova normalnost je videti tako, da če pripadnik črne rase izjavi, da vsa življenja štejejo, potem ga obtožijo belskega rasizma. Drugi primer, imigrant v Veliki Britaniji, pripadnik religije miru, je posilil trinajstletno deklico, sodišče pa ga je oprostilo, ker je rekel, da ni vedel, da se to ne sme delati, aretirajo pa ljudi, ki opozarjajo na te nepravilnosti. Tretji primer, predstavniki organizacije CitizenGO, ki so se vozili po Parizu z avtobusom, na katerem je bil napis: "Ustavite napade na kristjane," (Stop Attacks on Christians), je policija aretirala, pripadnike religije miru, ki javno opravljajo svoje ceremonije na trgih in  ulicah, tako da ohromijo promet, pa pustijo lepo pri miru. In še in še. 

V letošnjem velikonočnem intervjuju je Dawkins izjavil, da je Velika Britanija krščanska dežela in da je krščanstvo, v primerjavi z nekaterimi drugimi, spodobna religija. Po drugi strani pa si želi, da bi ljudje opustili krščansko vero. Imel bi torej deželo s krščansko kulturo, a brez krščanstva. To je nekaj takega kot telečja pečenka brez mesa. Ko so temelji razrušeni...

V Knjigi psalmov 2,1-3 beremo naslednje:

Zakaj hrumijo narodi

in ljudstva razmišljajo prazne reči?

 Kralji zemlje so se dvignili,

oblastniki se skupaj posvetujejo

proti Gospodu in proti njegovemu Maziljencu:

 "Pretrgajmo njihove spone,

njihove vezi vrzimo s sebe."

 Danes sicer ni  več veliko kraljev, so pa drugi oblastniki, ki sprejemajo zakone, ki so v popolnem nasprotju z Božjimi zakoni, kajti ti slednji baje preveč stiskajo ljudi. Seveda se to ni zgodilo naenkrat, ampak ima že zelo dolgo brado. Začelo se je v filozofiji, iz nje je prešlo v teologijo in na koncu smo dobili krščanstvo, ki je le še samo sebi namen in seveda tistim, ki od tega živijo. Takega krščanstva nihče ne potrebuje. Iz racionalizma smo se odpeljali v prosvetljenstvo in v njegove izrastke, na koncu pa smo pristali pri beli krivdi in pri volčji, oziroma voknjeni  (woke) ideologiji ter pri ne vem koliko spolih in podobnih modrovanjih.  Krščanstvo v svoji izvirni obliki je izjemno nevarno za ideologijo voknjenosti, zato je tako osovraženo. Ko so ob neki priložnosti vprašali Petra Hitchensa (brata zgoraj omenjenega Christopherja): "Katera tako imenovana nevarna ideja ima po vašem mnenju moč, da bi, v kolikor bi jo izvedli v praksi,  spremenila svet na bolje?"  je odvrnil: "Najnevarnejša ideja v človeški zgodovini in filozofiji ostane vera, da je bil Jezus Kristus Božji sin in da je je vstal od mrtvih. To je najnevarnejša ideja, s katero se boste kdaj koli srečali."* Ko je bil vprašan, zakaj je najbolj nevarna, je nadaljeval: "Zato ker spreminja celotno človeško obnašanje in vso našo odgovornost. Vesoljstvo preobrača iz brezpomenskega kaosa v načrtovan prostor, v katerem sta pravičnost in upanje, zato imamo vsi dolžnost, da odkrivamo naravo te pravičnosti in delamo v smislu upanja. To nas vse spreminja. Če to zavračamo, nas tudi spreminja. To je neverjetno nevarno. Zato  mnogi ljudje nastopajo proti temu."*  Bog ustvarja iz kaosa red, hudič pa dela ravno obratno. Svet ni nujno nekaj romantično lepega, ker ga je človek, ki je poslušal hudiča,  pokvaril s svojim grehom. Zato pravi apostol Janez: "Mi vemo, da smo od Boga in da ves svet tiči v zlu." (1Jn 5,19) Zanašanje na tako ali drugačno politiko, ki bi vse spremenila, nima smisla. Konservativci niso doslej še ničesar konservirali, torej ohranili. Edino to je, da capljajo deset let ali malo več za progresisti. 

Toda Božja beseda sporoča vsem, ki bi se radi "osvobodili" Božjih spon: "Ta, ki prestoluje v nebesih, se smeje, Gospod se jim posmehuje." (Ps 2,4)  Na drugem mestu (Ps 11,4-6) pa pravi:

Gospod je v svojem svetem templju,

Gospod ima svoj prestol v nebesih;

njegove oči gledajo,

njegov pogled preizkuša človeške otroke.

Gospod preizkuša pravičnega in krivičnega,

tistega, ki ljubi nasilje, sovraži njegova duša.

Na krivične bo dal deževati zanke,

ogenj, žveplo in hudo nevihto,

to je delež njihove čaše.

Tisti, ki pravijo, da ima Bog vse ljudi enako rad, lažejo. Če bi bilo tako, ne bi nihče prišel v pekel. Zahod je danes v veliki nevarnosti, ker so temelji razrušeni. Ideologija teh novih "liberalcev" hoče zatreti vsako idejo, drugačno od njihove, pri čemer silijo v lastno zanko in pogubo, s sabo pa bi potegnili še milijone ljudi. To je demonski načrt. 

Toda Božji evangelij kvari ta načrt, ko pravi, da je Jezus  mesto nas živel popolno življenje, bil umorjen za naše grehe in s svojim vstajenjem dokazal, da je resnični Odrešenik, ki nam daje po veri  popolno opravičenje od naših grehov. Oziroma, kot sam pravi: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) To je za svet demonov in kaosa zelo nevarna ideja! 

* Vir

P.s. Bomo videli, kako dolgo bo ta zapis zdržal na Bloggerju. 

O, ti šmentan elektronček!

Ateistične skupine uporabljajo  za svoj logotip tak elektron, s pomočjo katerega izražajo svojo predanost znanosti. Toda elektron je odkril taisti kristjan, ki je utemeljitelj jedrske fizike.   

N. N. 

Vsi nejeverni Tomaži

Nedelja, ki sledi veliki noči, je še vedno močno velikonočno obarvana. Apostol Janez opisuje v svojem evangeliju srečanje apostolov z vstalim Zveličarjem na velikonočno nedeljo zvečer (cf. Jn 19,19-23) in naslednjo nedeljo (cf. Jn 20,24-29).

Apostoli so bili na velikonočno nedeljo zvečer  zbrani v neki hiši v Jeruzalemu in premlevali dogodke tistega dne. Iz strahu pred Judi so skrbno zapahnili vrata. Vedeli so  sicer, da je Gospodovo telo "izginilo" iz groba, Marija Magdalena in še dva učenca pa so jim sporočili, da so ga srečali. Kot poroča evangelist Marko, jim niso verjeli (cf. Mr 16,9-13). Tudi tedaj ni bilo namreč  v navadi, da bi nekdo, ki je ležal v grobnici, ročno odmaknil kamen,  težak med 1300 - 1800 kg in odšel na sprehod.  Zato je bilo presenečenje ob srečanju z vstalim Gospodom zares popolno.

Toda, spet ni šlo brez manjšega zapleta, saj je bil  apostol Tomaž ravno takrat odsoten. Ko so mu ostali povedali, da so srečali Gospoda, jim je odgovoril: "Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval." (Jn 20,25b) Treba je priznati, da je bil Tomaž pri tem malce nedosleden. V tisto, kar vidiš pač ni treba verovati, ali pač?

 Čez teden dni je tudi Tomaža čakalo enako presenečenje kot njegove kolege. Gospod se je tokrat pojavil pred vso enajsterico apostolov, rekoč Tomažu: "Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren." (Jn 20,27) Slednjega je to dejstvo tako osupnilo, da je bil komajda zmožen  izdaviti teh nekaj besed: "Moj Gospod in moj Bog!" (Jn 20,28) Jezus ga je na to dobrohotno pograjal: "Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!" (Jn 20,29)

V dneh okoli velike noči se na družbenih omrežjih pojavlja precej zanimivih cvetk v zvezi z veliko nočjo. Ena je bila napisna v smislu tega, kako je mogoče, da ne praznujemo vsako leto Jezusovega vstajenja na isti datum. Malo brskanja po internetu bi mu pomagalo, da bi izvedel, da se določa datum velike noči po lunarnem koledarju, ker se je pač vstajenje zgodilo v času judovske pashe, Judje pa določajo datum pashe po lunarnem koledarju. 

Znani novinar in odličen fotograf, gospod Arne Hodalič,  pa je na svojem Facebook profilu objavil sliko notranjosti ljubljanske pravoslavne cerkve, ob njej pa med drugim zapisal: "Kako naj verjamem ljudem, ki se jim vse do danes ni uspelo dogovoriti kdaj TOČNO je Jezus vstal od mrtvih???" Dobro vprašanje, vredno kakega Tomaža. Ampak odgovor niti ni preveč zapleten. Zgodilo se je na 1. dan v tednu, 16. nisana leta 30. Letošnji 16. nisan bi prišel na petek, kar je razvidno iz tega koledarja. Toda kristjani so se na koncu poenotili, da naj se krščanska pasha (velika noč) praznuje vsakič na nedeljo, zato so se na nikejskem koncilu dogovorili, da se velika noč praznuje vsako prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Za preračunavanje tega datuma so izdelali posebne tabele, ki niso povsem točne, ampak tradicija je močna stvar. Ko je krščanski Zahod prešel na gregorijanski koledar, je opustil  pravilo, da velika noč ne sme biti v istem tednu kot judovska pasha. Tega pravila pa se še vedno držijo na vzhodu.  To je zelo poenostavljeno napisano, več o tem najdete v tem članku (v hrvaščini).  Sedaj se postavlja vprašanje, ali bi gospod, ko bi vse to izvedel verjel? Nisem prepričan, toda več o tem v naslednjem odstavku. 

Peter Boghossian je ob neki priložnosti intervjuval  Richarda Dawkinsa in sta se med drugim pogovarjala, pod katerim pogojem bi  Dawkins začel verjeti v Boga. Ta je izjavil, da bi ga lahko prepričal  drugi Kristusov prihod, ali pa če bi se Bog oglasil in na ves glas zavpil: "Jaz sem Bog!". Toda v nadaljevanju je priznal, da ga niti to ne bi prepričalo, pa tudi to ne, če bi se zvezde na nebu razporedile v obliki napisa: "Jaz sem Bog, verujte vame!"  V vsakem primeru bi raje poiskal "logične", oziroma naturalistične razlage  teh pojavov, kot so halucinacije, vesoljci in podobno. O tem govori naslednji video. Naš največji problem pred Bogom pravzaprav ni logične, ampak moralne narave. 

Kristjani smo tisti Adamovi potomci,  na  katere se tudi  v 21. stoletju nanašajo Jezusove besede: "Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!" Mnogi  Judje, ki so videli Jezusove čudeže, temu navkljub niso verovali.  Nekateri Judje so začeli  verovati  pozneje, večina pa nikoli. Tudi Dawkins je povedal, da ne bi veroval, četudi bi videl kakšen čudež. Toda o tem, kdo bo veroval, ne odločamo mi, ampak  Bog po svoji milosti.

Verovati v Jezusa Kristusa namreč  pomeni tudi verovati v Božjo milost. Milost je brezplačen Božji dar, ki ga Bog podarja svojim izvoljenim, podarja pa ga po veri, oziroma, kot je napisal apostol Pavel: "Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar." (Ef 2,8) Vera, ki rešuje, je iz milosti. Jezus Kristus blagruje vse, ki ga niso videli, a verujejo, saj je ta vera znamenje pripadnosti njemu in znamenje odrešenosti. Zato blagor tistim, ki nis(m)o videli, pa s(m)o začeli verovati! To potrjujejo tudi naslednje Jezusove besede: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) 

V kolikor pa kdo med mojimi bralci praznuje veliko noč v  skladu z vzhodnim načinom računanja  pashalij, torej danes, mu voščim z besedami: "Kristus je vstal!" 

Bolj krščansko, kot bi si mislili

 

Riba, ki plava v vodi, ne vidi vode okoli sebe. Tudi mi ne vidimo zraka, ki je okoli nas. Enako se danes mnogi ne zavedajo, da je okolje, v katerem živimo Evropejci in drugi zahodnjaki, bolj krščansko, kot bi si mislili. O tem so pripovedovali ateisti Slavoj Žižek, Douglas Murray in Tom Holland. 

Njihove izjave sta v zgornjem videu komentirala Glen Scrivener in Paul Feesey. 

Doktrine in prepričanja, ki poganjajo našo kulturo

Za vsako obdobje so značilna določena tipična prepričanja, ki so v takem obdobju  gonilo kulture, pri čemer ni naš čas nobena izjema.  Mi danes živimo v dobi selfijev, v dobi, kjer sta "moj jaz" in tisto, kar "jaz čutim",  postavljena na najvišji piedestal.  Žrtev takega subjektivizma in sistema več resnic je seveda objektivna resnica. 

 

O teh stvareh govori Martyn Iles v svojem predavanju v zgornjem videu. Tisto, o čemer pripoveduje, se sicer v prvi vrsti nanaša na Avstralijo,  na splošno pa velja za ves razviti zahodni svet, žal tudi na nas.

Je krščanstvo pravljica (fake news)?

Mnogi danes trdijo, da je krščanstvo pravljica, oziroma, kot se temu modno reče, "fake news". Temu nasproti obstajajo solidni dokazi, ki podpirajo zgodnja krščanska poročila, in je evangelij, na katerem temelji krščanstvo, od vsega začetka zaupanja vredno  veselo oznanilo. 

O tem govori v svojem predavanju dr. Tomas Bokedal, izredni profesor Nove zaveze na Visoki teološki šoli NLA v Bergnu in predavatelj Nove zaveze na King's Collegeu, Univerze v Aberdeenu.

Zgrešeni koncepti

Ko včasih poslušam ljudi, ki pravijo, da so izgubili vero, sem dosti manj presenečen, kot  pričakujejo. Če je njihov pogled na Boga tak, kot govorijo, je presenetljivo  le to, da ga niso že prej zavrgli.  Spet drugi imajo tako do temelja napačen  koncept  Boga, da bi bilo bolje, da ostanejo v dvomu, kot da so pobožni. Bolj ko so pobožni, grša je njihova vera, ker temelji na laži. V takem primeru dvom ni le nadvse razumljiv, ampak je celo znamenje duhovne in intelektualne občutljivosti na zmote, kajti pred sabo  nimajo  podobe Boga, ampak malika.                                                                                        

~ Os Guinness

Bolj krščanski, kot bi si mislili

Zahod je bolj krščanski, kot bi si mislili, najsi to ateisti priznajo ali ne. Pravzaprav je tudi njihov ateizem zelo "krščanski". Glen Scrivener in Paul Feesey sta se pogovarjala na to temo, pri čemer sta komentirala izjave treh znanih "krščanskih ateistov". To so: Slavoj Žižek, Douglas Murray in Tom Holland.