Ciril Lukaris (1572-1638) je bil v letih 1601-1620 pravoslavni patriarh Aleksandrije, leta 1612 pa je bil prvič izvoljen za ekumenskega patriarha s sedežem v Carigradu, a ni uspel, ker je njegov konkurent ponudil sultanu večjo podkupnino. Mu je pa uspelo priti na carigrajski patriarški prestol leta 1620, a ga je moral potem pet krat pod prisilo zapustiti, zadnjič leta 1638. Ko ga je zadnjič zapustil, ga je dal sultan, pod pretvezo izgnanstva, odpeljati z ladjo na Bospor, kjer so ga zadavili in vrgli truplo v morje.
Ciril Lukaris je za nas zanimiv, ker je neznano kdaj sprejel reformirano (kalvinsko) teologijo in v tem duhu tudi napisal veroizpoved, ki jo je sestavljalo osemnajst členov. V njej je zagovarjal predestinacijo, opravičenje samo po veri, dva zakramenta, zavračal je čaščenje ikon, nezmotljivost cerkve itn. Povezan je bil z ambasadorji nekaterih protestantskih držav (Anglija, Nizozemska, Švedska) in se zameril jezuitom, ki so spletkarili po Carigradu ter ambasadorjem katoliških držav, kot sta bili Francija in Habsburška monarhija, kar je botrovalo njegovemu žalostnemu koncu.
Pravoslavna cerkev, najprej aleksandrijska, nato pa tudi ekumenski patriarhat, mu je v tem stoletju priznala svetništvo, pri čemer se je zapletla v kontroverzno situacijo, saj ga je po smrti anatemizirala na nekaj svojih koncilih. Teologi te cerkve so revidirali svoja prejšnja stališča do njega in trdijo, da naj bi bila njegova Veroizpoved ponaredek in da ni bil zares kalvinist, toda za svoje trditve nimajo kakršnih koli resnih dokazov. Več o tem v zgornjem videu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar