6 Nobeden ni tebi, Gospod, enak;
Zgornji odlomek iz Stare zaveze se sestoji iz dveh delov. Prvi del (vv. 1-5) je poziv Božjemu ljudstvu, naj ne malikuje, drugi (vv. 6-10) pa hvalnica, namenjena Bogu.
Vsa
verovanja poganov niso nič drugega kot ničnost, ničnost so tudi maliki, ki jih
ti ljudje izdelujejo z namenom čaščenja. Nekatere od podob malikov so bile
tedaj narejene iz lesa in okrašene z dragocenimi kovinami. Družinski maliki so
bili povečini iz žgane gline. Te podobe seveda niso mogle ne hoditi, ne
govoriti, ne komur koli škodovati, zato se jim prerok posmehuje. In kako je s
tem pri nas danes? Pravzaprav ni kaj dosti drugače. Med čaščenjem podob v
krščanskem in tistim v poganskem svetu ni bistvene razlike. Božja zapoved je
namreč jasna: "Ne delaj si rezane podobe in
ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali
v vodah pod zemljo! Ne priklanjaj se jim in jim ne služi[.]"
(2Mz 20,4.5a) Mnogi ljudje, med njimi tudi takšni, ki se imajo za kristjane,
verjamejo v horoskop, torej v vpliv nebesnih teles na "usodo". Toda
vse to so stvari, ki jih Bog ne odobrava, še več, Bog to izrecno prepoveduje.
Bog sprašuje
svoje ljudstvo preko preroka Izaija: "S kom me
hočete vzporejati in enačiti, da bi me primerjali in bi si bila
podobna?" (Iz 46,5) Res je, Boga se ne da primerjati z nobeno
upodobitvijo, čeprav vidimo kje kakšno sliko, na kateri je Bog upodobljen kot
nekakšen starček. Ampak Bog je Bog, kajti on ni del stvarstva, niti ni
stvarstvo kakšen podaljšek Boga. Njemu ni enaka nobena stvar niti nobeno
bitje (cf. Jer 10,6). On si zasluži, da se ga bojimo (cf. ibid. v. 7), a
ne na takšen način, kot bi večina mislila. Svetopisemski strah Božji je več kot
nekakšno golo trepetanje pred njim. Pri njem gre za odgovor na zavedanje
Božjega veličastva in njegove svetosti, zaradi česar vključuje čudenje,
spoštovanje in čaščenje. Takšni in drugačni modreci in oblastniki se lahko
napihujejo in bahajo s svojo modrostjo, a Bog se jim lahko samo smeje: "Ta, ki prestoluje v nebesih, se
smeje, Gospod se jim posmehuje." (Ps 2,4)
Religiozni in filozofski sistemi tega sveta štejejo v njegovih očeh toliko kot
nič. Edino GOSPOD je resnični, večni in živi Bog, Vladar nebes in zemlje,
Stvarnik vesoljstva. Poznavanje tega Boga je zato ideal sleherne duhovne osebe.
Le-to nam prinaša odnos, poln vere, ki vodi v odrešenje in večno življenje, v
posamezniku pa zbuja ljubezen, upanje, poslušnost in veselje. Jezus pravi v
svoji velikoduhovniški molitvi: "Večno
življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega,
ki si ga poslal, Jezusa Kristusa." (Jn 17,3) Boga poznamo kot
našega, ker nas on pozna kot svoje, saj pravi naš Gospod: "Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje
poznajo mene." (Jn 10,14)
Troedinemu
večnemu in živemu Bogu bodi torej vsa čast in slava na veke!





















