Nekaj o potrpežljivosti

Končno, bodite vsi složni, sočutni, ljubite brate, bodite usmiljeni in ponižni. 9 Ne vračajte hudega za húdo in ne sramotite tistega, ki vas sramoti. Nasprotno, blagoslavljajte, ker ste bili poklicani v to, da bi bili deležni blagoslova.

10 Kajti kdor hoče ljubiti življenje

in videti dobre dni,

naj zadržuje svoj jezik od zla

in ustnice od zvijačnega govorjenja.

11 Ogiblji se zla in delaj dobro,

išči mir in hodi za njim.

12 Zakaj Gospodove oči so uprte v pravične

in njegova ušesa v njihovo prošnjo,

Gospodovo obličje pa je zoper hudodelce.

13 Le kdo vam bo škodil, če boste vneti za dobro? 14 Nasprotno, tudi če bi zaradi pravičnosti trpeli, blagor vam! Česar se oni bojijo, se ne bojte in ne plašite. 15 Gospoda Kristusa posvetite v svojih srcih.   (1Pt 3,8-15a)

Potrpljenje je danes redka in premalo cenjena krepost. Nekoč smo imeli pregovor, ki pravi: "Potrpljenje je božja mast." Pozneje so k temu nekateri dodali: "Toda slabo za tistega, ki se z njo maže." Žal je danes tega drugega drži vse preveč ljudi.  Toda za življenje v občestvu je  potrpežljivost nadvse potrebna krepost, kajti  sobivanje različnih ljudi ni enostavno.  V sleherni skupnosti se pojavljajo ljudje z različnimi osebnostmi lastnostmi, potrebami, zahtevami, slabostmi in kar je še takega. Zato tako sobivanje nikoli ne poteka v slogu "domek, sladki domek". Dejstvo je, da vsako skupnost sestavljamo ljudje, ki smo še vedno grešni. Tudi cerkveno občestvo sestavljajo posameznice in posamezniki, ki so sicer v Božjih očeh pravični, ampak ta pravičnost je forenzična,  še vedno pa živijo v prav istih telesih, z istimi možgani, istim razumom, temperamentom in voljo, kot so živeli pred opravičenjem.

V zgornjem odlomku v 8. vrstici našteva apostol Peter   lastnosti, ki naj bi jih izkazovali v medsebojnem življenju (sloga, sočutje, bratoljubje, usmiljenost, ponižnost). Vsebina 9. vrstice pa se nanaša na nevračanje hudega s hudim v vseh oblikah. Tudi Jezus je rekel nekaj podobnega: "Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami" (Lk 6,28) Zakaj naj blagoslavljamo? Peter jasno pove, da zato, ker smo bili poklicani, da bi bili sami deležni blagoslova. Kristjan mora biti za okolico vir blagoslova, ne kamen spotike. Seveda mu njegovo blagoslavljanje ne jamči, da ne bi kljub temu ostal kamen spotike, toda kristjan ni bil poklican v to, da zmerja in preklinja tiste, ki tako delajo. Ne glede na to, ali nam dobro delo na tem svetu kaj koristi ali ne, smo dolžni delati dobro. Tudi trpljenje zavoljo pravičnosti nam je v blagor, pa ne zato, ker bi nam prinašalo pri Bogu kakršnekoli zveličavne zasluge, ampak zato, ker je pokazatelj tega, da smo na Božji poti. Jezus je rekel:  "Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami." (Mt 5,11.12) To seveda velja samo za lažnivo negativno govorjenje o nas.  Bog ne daj, da bi bilo upravičeno!

Zatorej, kakor je bil Kristus po smrti in trpljenju obujen, tako čaka tudi tistega, čigar pristna in iskrena vera je kamen spotike ali še kaj hujšega, nebeški blagoslov. Naj  da Bog vsem nam živeti potrpežljivo  in v skladu z blagoslovi, ki nam jih je on sam podelil že na tem svetu.