03. februar 2013

Hvaliti se s slabostmi

"Če se je že treba hvaliti, se bom hvalil s svojimi slabostmi." (2Kor 11,30)

Reformator Jean Calvin je tole vrstico komentiral takole:

 "Tukaj imamo zaključek, ki je narejen na osnovi tega, kar je bilo prej povedano, da je Pavel bolj nagnjen k hvaljenju s tistimi stvarmi, ki so povezane z njegovimi slabostmi, torej s tistimi, ki bi mu lahko v očeh sveta  prinesle prej zaničevanje kot slavo, kot so na primer lakota, žeja, jetništvo, kamenjanje, bičanje in podobno, torej s stvarmi, ki se jih običajno v resnici tako močno sramujemo, kot stvari, pri katerih trpimo veliko onečaščenje."*

Kako drugače zvenijo te besede, kakor besede tistih lažnivih učiteljev v sodobnem "evangelijskem krščanstvu", ki nam oznanjajo tosvetno "teologijo" zdravja in bogastva (health and wealth). Z zdravjem kot takim ni sicer nič narobe, tudi z bogastvom, če ga uporabljamo v skladu z Božjo voljo. Toda sebično usmerjanje na moj jaz, na moje potrebe in podobno, je popolnoma skregano z Bogom Svetega pisma. Središče kristjanovega življenja ne sme biti ego, ampak Kristus. On je tisti, v katerem premoremo vse (cf. Flp 4,13).  Bog zmaguje v vsem navkljub naši človeški slabosti.

Zato je sv.  Pavel upravičeno zapisal: "Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu." (Gal 6,14)

____________________
* Lectionary Central

2 komentarja:

osvobojen pravi ...

Jap, se močno strinjam. In mislim, da ta "evangelij" nezadržno prodira skozi meje naše domovine. Sicer zaenkrat še v bolj "light" verziji, a enkrat "light" bo čez 10 let "normal."
Cerkve se mi zdijo zelo ignorantske kar se "word of faith" in "name it claim it" tiče. In tudi ne delajo veliko na temu, da bi se izobrazile o tem pojavu...

Dizma pravi ...

Točno tako. Cerkev mora biti vseskozi pozorna, da ne pride do razvodenitve evangelija, pri čemer se potem zgodi, da dobi Jezus vlogo jagode ali češnje na vrhu torte.