24. julij 2015

Otroška vera

Jezus je ob neki priložnosti rekel: "Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj." (Mr 10,15) Le kaj je Jezus s tem mislil? Je mar mislil, da se moramo pootročiti, da bi dosegli večno življenje? Kot kaže, danes žal nekateri res tako mislijo, ali pa se vsaj tako obnašajo in  ravnajo. 

Kaj torej pomeni sprejeti Božje kraljestvo kot otrok? Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo najprej izvedeti, po katerem kriteriju se pride v Božje kraljestvo, oziroma v večno življenje. Je treba kaj posebej velikega narediti? Je treba za to opravljati kake posebne pobožnosti?  Apostol Pavel pravi: "Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu." (Rim 6,23) S tem je povedal dvoje: najprej, kaj si zaslužimo za svoj greh in da je večno življenje Božji milostni dar. To, da je milostni, pomeni, da ni zaslužen. Je torej zastonj. Darovi se dajejo brezplačno,  zastonj. kako pa lahko sprejmemo ta dar? Pavel odgovarja: "Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar." (Ef 2,8) Milost je torej Božji dar, roka, s katero lahko ta dar sprejmemo, pa je vera. 

Otroška vera je popolno zaupanje v Božjo milost. Ljudje velikokrat rečejo: "Ah, nisem še čisto dober, da bi lahko sprejel/a Božjo milost." Drži. Nihče ni in nikoli ne bo dovolj dober, da bi to sprejel. Andrew Bonar, ki sem ga citiral čisto na vrhu, pravi, da otrok ne sprašuje, kakšen da je, da bi smel sprejeti darilo. Vpraša kvečjemu: "Ali je to zame?"  Nato darilo preprosto vzame. Otroci glede teh stvari ne komplicirajo, odrasli to delamo. V tem je bistvo otroške vere, oziroma otroškega zaupanja. 

Draga bralka, dragi bralec, Bog ti po svojem Sinu Jezusu Kristusu ponuja večno življenje kot svoj dar. Si ga pripravljen/a sprejeti? 

"Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje."  (Jn 3,16)


Ni komentarjev: