21. avgust 2010

Gluhi tako ali drugače

Ozdravljenju gluhonemega, o katerem  nam pripoveduje Mr 7,31-37, se poleg Marka ni posvetil noben drug evangelist. 

Jezus je v tistem času oznanjal evangelij med  Judi v Galileji, pa tudi med rojaki, ki so živeli  raztreseni okoli Tira, Sidona in po Deseteromestju (Dekapolisu - območju južno in vzhodno od Galilejskega jezera).  (cf. v.  31)  Ko je bil na poti, so k njemu privedli gluhega, ki je imel zaradi gluhosti težave z govorom.   (cf. v. 32)

Jezus tega ozdravljenja ni izvedel javno, ampak je ozdravljenca odvedel na samo. Njegov cilj ni bil ni bilo izvajanje spektakla, ampak ozdravljenje človeka, oziroma, kot je napovedal Izaija: "Tedaj bodo spregledale oči slepih, gluhim se bodo odprla ušesa.Tedaj bo hromi skakal kakor jelen, jezik nemega bo vriskal." (Iz 35,5.6) Za razliko od drugih ozdravljenj je Jezus v tem primeru uporabil fizično sredstvo. (v. 33) 

Ko je bil gluhonemi ozdravljen, je Jezus naročil navzočim, naj o tem ne govorijo, česar pa le-ti niso upoštevali.  (v. 35.36) Razumljivo je bilo, da so bili ljudje osupli in so se spraševali, če ni to Mesija, saj je vse "prav delal" in se je po njem izpolnjevalo tisto, kar smo malo prej prebrali v Izaiju. (cf. Mr 7,37. Iz 35,5.6.) Poraja se vprašanje, zakaj Jezus ni hotel, da ga razglašajo?  Odgovor je ta, da  so si Judje  predstavljali Mesija kot političnega osvoboditelja judovskega ljudstva izpod tuje okupacije, zdaj pa je prišel nekdo, ki bo končal zemeljsko pot kot trpeči Mesija. Ozdravljenje gluhonemega ne izraža le Jezusove moči, ampak se sooča tudi z duhovno slepoto in gluhostjo njegovih učencev. Čudeži in ozdravljenja so seveda zbudili občudovanje in osuplost učencev, a le za kratek čas. Zato jim že malo pozneje reče: "Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? "Ali imate srce zakrknjeno? Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite." (Mr 8, 17b.18a)  Ravno zaradi njihove nepripravljenosti jim ni dovolil razglašati njegovih del. Podobne primere najdemo tudi drugod. (cf. Mr 1,44. Mt 8,4. 9,30 itn.)  

Šele po njegovem  vstajenju je bilo učencem dano popolno razumevanje tistega, kar je Jezus delal za časa svoje zemeljske službe. Šele tedaj jim je končno naročil, naj povedo vse, kar se je zgodilo. (cf. Lk 24,44-49)

Tudi danes imamo ljudi, tudi nominalne kristjane, ki nekaj vedo o Jezusu, morda celo obiskujejo verske obrede, po drugi strani pa nimajo gotovosti, da so odrešeni. Morda celo berejo Sveto pismo, toda v njem ne vidijo zagotovil svojega odrešenja, ampak le črke in besede; morda poslušajo Božjo besedo, pa prepuščajo njeno razumevanje ljudem, za katere menijo, da so za to kvalificirani. Vsem tem želim, da bi se končno zavedli in sprejeli kot dejstvo, da je Jezus Kristus prišel na svet odrešit grešnike, da je pretrpel sramotno smrt na križu za naše grehe in vstal za naše opravičenje. (cf. 1Tim 1,15. 1Kor 2,2.  Rim 4,25) Ta vera je črta ločnica med večno smrtjo in večnim življenjem, ki je neskončno  pomembnejša od ozdravljenja od kake telesne hibe. 


Ni komentarjev: