Učitelj - učenec

Zelo rad obiskujem spletnik Mare liberum, ki ga piše dr. Marko Pavliha. Ob njegovem  današnjem zapisu Učitelji in učenci sem dobil asociacijo na Jezusov izrek, da ga ni učenca nad učiteljem... 


Za kaj pravzaprav gre pri vsej tej stvari?

Pisec spletnika navaja grškega basnopisca Ezopa, ko  pravi: "Ezop je dejal, da mora učenec v vsem prekositi učitelja, sicer za vselej ostane učenec." 

Ob teh besedah sem se spomnil, da govori Jezus  na temo učitelj - učenec bistveno drugače. To je še posebej očitno v Chráskovem prevodu: "Ni ga učenca nad učitelja svojega; a vsak, kdor se popolnoma izuči, bo kakor učitelj njegov."  (Lk 6,40) Razlika je torej očitna. 

Pa vendar je treba reči, da imata oba prav. Ezopov učenec je šolar ali študent, ki se uči  za življenje v svetu.  Tak seveda lahko prekosi svoje učitelje v znanju in veščinah, pa tudi prav je tako, saj se na ta način razvijajo različna znanja in spoznanja, ki ljudem lajšajo življenje. 

Toda Jezus ne govori o učencih v običajnem posvetnem smislu, ampak o učencih za Božje kraljestvo. Nekateri pridigarji so prepričani, da je dovolj  govoriti  in oznanjati prave stvari, pa bo njihova skupnost  tudi pravilno ravnala.  Toda ni  res tako. Noben pridigar ne more spraviti skupnosti, ki mu je izročena, nad svoj nivo.  V Jezusovem primeru namreč ne gre za obvladovanje določenih količin znanj in veščin, kot v Ezopovem, ampak za globino pridigarjeve zasidranosti v evangeliju. Plitek in površen pridigar ustvarja plitke in površne vernike, poglobljen pridigar pa poglobljene. Posveten pridigar - posvetna skupnost, predan pridigar - predana skupnost. Skupnost  ne preseže pridigarjeve ravni predanosti, lahko jo pa doseže.