14. maj 2011

Od žalosti do veselja

"Še malo in me ne boste več videli, in spet malo in me boste videli." Tedaj je nekaj njegovih učencev govorilo med seboj: "Kaj pomeni to, kar nam pravi: 'Še malo in me ne boste videli, in spet malo in me boste videli' in kaj: 'Grem k Očetu.'" Govorili so: "Kaj pomeni, kar pravi – 'malo'? Ne vemo, kaj govori." Jezus je vedel, da so ga hoteli vprašati, in jim je rekel: "O tem se sprašujete, ker sem rekel: 'Še malo in me ne boste videli, in spet malo in me boste videli'? Resnično, resnično, povem vam: Jokali in žalovali boste, svet pa se bo veselil. Vi boste žalovali, toda vaša žalost se bo spremenila v veselje. Žena na porodu čuti žalost, ker je prišla njena ura. Ko pa rodi, se ne spominja več tesnobe zavoljo veselja, ker se je človek rodil na svet. Tudi vi ste zdaj žalostni. Toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in veselja vam nihče ne bo vzel" (Jn 16,16-22)

Apostol Janez je edini evangelist, ki ni opisal Jezusove postavitve zakramenta Gospodove večerje, po drugi strani  pa se je bolj posvetil Jezusovim besedam na zadnji večerji, kot pisci sinoptičnih evangelijev. Zgornja perikopa predstavlja kratek odlomek iz Jezusovega govora.

Kot je razvidno iz reakcije učencev, jim tedaj ni bilo niti najmanj jasno, kaj hoče Jezus povedati z besedami: "Še malo in me ne boste več videli, in spet malo in me boste videli," zato se je med njimi vnela živahna debata. Njihova pozornost je bila namreč usmerjena v popolnoma drugo smer, kajti pričakovali so nastop mesijanskega kraljestva, in da naj bi Jezus vsak čas odkupil Izrael (cf. Lk 24,21), ne pa odšel nekam v neznano.  Gospod jim je pravzaprav zelo neposredno povedal, da bo v kratkem prišel čas, ko ga ne bodo videli, nato pa čas, ko ga bodo znova videvali, vse do vnebohoda. Napovedal jim je tudi, kaj se bo zgodilo, ko bo moral pretrpeti smrt: "Vi boste jokali in žalovali, svet pa  bo ob tem prav židane volje." (cf. Jn 16,20) 

Te besede so se uresničile že čez  nekaj dni: Jezus je pretrpel mučno in sramotno smrt na križu, apostoli so se razbežali in žalovali v svojih skrivališčih, svet okoli njih pa se je zabaval in naslajal nad tem, kar se je zgodilo z našim Gospodom: "No, ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš,  stopi s križa in se tako reši." In še: "Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti.  Mesija, Izraelov kralj, naj zdaj stopi s križa, da bomo videli in verovali." (Mr 15,30-32)

Malo pozneje se je uresničila tudi njegova primerjava njihove žalosti z žalostjo žene pred porodom in po njem. Kakor se žalost žene, ki jo je strah porodnih bolečin, po rojstvu otroka spremeni v veselje, enako bodo tudi apostoli po Jezusovem vstajenju doživeli veselje, ki jim ga nihče ne bo mogel vzeti. 

Evangeljsko krščanstvo je vesela vera, kajti evangelij nas uči, da nas  je Kristus prišel odrešit greha in večnega pogubljenja in vstal zaradi našega opravičenja. Evangelij ni, kot nekateri menijo, bergla, s pomočjo katere bi se mi ubogi črvi nekako pririnili skozi življenje.  Evangelij pomeni, da je Bog nekaj velikega storil za nas, rezultat tega pa je  osvoboditev in veselje.Tega nam nihče ne more vzeti.



Ni komentarjev: