02. julij 2011

Mi, svet, bratje, Bog

Apostol Janez nam je v  odlomku 1Jn 3, 13-21 posredoval kar nekaj resnic in praktičnih nasvetov.

"Ne čudite se, bratje, če vas svet sovraži." (v. 13) Že Jezus nam je napovedal,  da nam svet ne bo ploskal, ampak, da nas bo sovražil. Svet živi po svojem vrednostnem sistemu, ki je sicer na zunaj tu in tam podoben,  v bistvu pa  zelo različen od krščanskega. Svet sicer danes na veliko govori o strpnosti in sprejemanju "drugačnosti", vendar svet podpira in  favorizira točno določeno strpnost in  točno določene oblike "drugačnosti", ko pa gre za  drugačnost, ki je drugačna ot tistega, čemur ploska svet, postane taisti "strpni" svet zelo nestrpen. Izraz strpnost danes ne pomeni več priznavanje pravice do lastnega mnenja in  javnega izražanja le-tega, ampak do javnega izražanja samo tistih mnenj, ki jih sodobne intelektualne elite odobravajo in favorizirajo. Pozoren pa je treba biti tudi na eno pomembno podrobnost. Eno je sovraštvo sveta zaradi tega, ker mu držimo zrcalo, nekaj drugega pa je, ko se dogaja, da ljudje, ki se na zunaj  ponašajo s svojo določeno krščansko pripadnostjo, počnejo nesprejemljive stvari. Sv. Peter nas glede tega opominja: "Nihče med vami naj ne trpi zato, ker bi bil morilec ali tat ali hudodelec ali ovaduh." (1Pt 4,15) Danes lahko beremo o nemirih, ki so jih sprožila paradiranja militantnih protestantskih skupin v Belfastu. Mešanje religije z nacionalizmom in politiko je pošastna eksplozivna zmes, v kateri ni nič Kristusovega, ampak prej veliko hudičevega.  Prav je, da protestanti oznanimo katoličanom evangeljsko resnico. V bobnanju in paradiranju po ulicah, kjer proslavljaš zmago nekega kralja nad drugim kraljem pa ni nič krščanskega ali evangeljskega.  

Dejanskost našega krščanskega življenja je razvidna iz naše ljubezni do bratov v Kristusu. Apostol primerja tistega, ki  sovraži brata z ubijalcem, kdor pa v tem vztraja, nima v sebi večnega življenja (v. 15). Janez je s tem  izrazil tisto, kar je že prej povedal Jezus v svojem znanem govoru na gori: "Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo.  Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu 'raká', bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče 'norec', bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja!" (Mt 5,20.21) Vsak uboj je najprej spočet v človekovi notranjosti (cf. Mt 15,18.19)! Ljubezen se dokazuje v dejanjih: "Kako more Božja ljubezen ostati
v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim?" (1Jn 1,17)

Naslednjih nekaj vrstic se nanaša na našo zaupnost do Boga. Biti kristjan ne pomeni biti brez greha. Martin Luther je glede tega rekel, da je kristjan "simul iustus et peccator", oziroma "hkrati pravičen in grešnik". Kristjani mnogokrat grešimo, potem pa se rado zgodi, da dobimo moralnega mačka. To samo po sebi ni ravno slabo, saj nas vodi k popravi, hkrati pa je tudi znamenje, da smo na pravi poti. Takim pravi sv. Janez: "Po tem bomo tudi spoznali, da smo iz resnice. In pred njim bomo pomirili svoje srce, če nas srce obsoja; saj je Bog večji od našega srca in spoznava vse." (1Jn 3,19.20) Te besede torej veljajo tistim s preobčutljivo vestjo. Naprej pravi:  "Ljubi, če pa nas naše srce ne obsoja, smo z Bogom zaupni  in dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč." (vv. 21.22)  Katere pa so tiste zapovedi? Odgovor nas čaka že v naslednji vrstici: "To pa je njegova zapoved, da verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je zapovedal." (v. 23) Mi sicer nismo zveličani po ljubezni, niti po izpolnjevanju zapovedi, ampak po veri, ki je Božji dar (cf. Ef 2,8). Ljubezen je posledica vere, ne obratno. Nepotrebno izzivanje drugače mislečih na Severnem Irskem z oranževskim paradiranjem ni ravno sad ljubezni, še manj sad prave, zveličavne vere, ampak sad določenih političnih prepričanj in nacionalističnih čustvovanj. Take reči sramotijo Boga in so prikladna municija za vse  sovražnike Kristusovega evangelija.

Za konec pa še ena spodbuda:  "Kdor se drži njegovih zapovedi, ostaja v Bogu in on v njem. Da ostaja v nas, pa spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal." (v. 24) Hvala Bogu za njegovega Duha! 


 

Ni komentarjev: