02. maj 2016

O kom (ne) pripoveduje Biblija?



Kot pravi Tim Keller v zgornjem videu, zagotovo nismo mi tisti, o katerih bi pripovedovalo Sveto pismo. Jezus je tisti, o katerem pripoveduje Božja beseda. 


01. maj 2016

Zakaj cerkev?


"Mi ne hodimo v cerkev zaradi krivde. Mi smo cerkev zaradi milosti."

(Trevin Wax)

Prositi v Jezusovem imenu

Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. 24 Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosíte in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.  (Jn 16,23.24

Vse krščanske molitve se končajo približno takole: "V imenu Jezusa Kristusa, amen" ali pa: "Po našem Gospodu Jezusu Kristusu."  To ima seveda določen razlog. 

Pred Boga ne stopamo v svojem, ampak v Kristusovem imenu, oziroma, kot pravi apostol Pavel: "Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus." (1Tim 2,5) Me Bogom in ljudmi ni mnogo srednikov, kot zmotno trdijo nekateri (tu mislim častilce Marije in svetnikov), ampak en sam, to je Jezus Kristus v tvari človeka. Njegova človeška narava je sedaj v nebesih, kjer posreduje za nas, oziroma, kot pravi pisec Pisma Hebrejcem:  "Kristus namreč ni stopil v svetišče, ki bi ga naredila človeška roka in bi bilo le podoba pravega, ampak v sama nebesa, da zdaj za nas stoji pred Božjim obličjem." (Heb 9,24 JUB) On je naš zastopnik pred nebeškim Očetom. Zato prihajamo pred Boga s svojimi prošnjami in molitvami v njegovem imenu. Njemu je Bog "podaril ime, ki je nad vsakim imenom." (Flp 2,9b) Jezus sam nam je je zato naročil, naj prosimo Očeta v njegovem imenu. Toda to še ni vse. 

Jezus je v nadaljevanju svojega govora pri zadnji večerji rekel: "Tisti dan boste v imenu mojem prosili; in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas.  Zakaj Oče sam vas ljubi, ker ste vi mene ljubili in ste verovali, da sem jaz izšel od Boga." (Jn 16,26.27 CHR) Jezus Kristus je naš zastopnik pred Bogom. Pa ne le to. Svoje učence ima za svoje prijatelje (cf. Jn 15,14.15). Nebeški Oče ima rad Sinove prijatelje in uslišuje njihove molitve, ki mu jih prinašajo v Sinovem imenu. Zato pravi Jezus: "Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu." (Jn 15,16) Jezusovi učenci nismo sami sebe izvolili, ampak nas je Jezus izvolil, kot je ugajalo Božji volji. 

Toda ni le Oče tisti, ki sprejema in uslišuje naše molitve in prošnje v Jezusovem imenu, tudi Sin jih dela enako: "Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu.  Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil." (Jn 14,13.14) Jezus Kristus je, kar se božanske narave tiče, enega bistva z Očetom. To pomeni, da ni le pravi človek, ampak pravi Bog. Zato je zmožen, ne le posredovati za nas, ampak tudi usliševati naše molitve in prošnje. 

Kako čudovito je imeti tako mogočnega Srednika, kot je naš Gospod Jezus Kristus! 


29. april 2016

Kaj izgubi protestant, ki preplava Tibero?

Živimo v času, ko niso redka spreobrnjenja takih, ki so bili vzgojeni kot evangelikalci,  v rimsko katolištvo. Za to obstaja več razlogov: nekateri pravijo, da jih je pritegnila lepota liturgije, v nasprotju s tistim, kar je pri evangelijskih bogoslužjih često videno kot neformalna in nespoštljiva zafrkancija, naslednjim je všeč ideja zgodovinske kontinuitete in védenje, kje se je nahajala cerkev skozi zgodovino, spet druge pa v času negotovosti in spremenljivosti priteguje struktura avtoritete. Ne glede na razloge pa večina protestantov prizna,  da je Rim na nek način privlačen. Kakorkoli, obstaja ena stvar, ki jo  izgubi vsak protestant, ki se spreobrne k Rimu: to je gotovosti vere. 

(Carl R. Trueman)

Carl R. Trueman, The Creedal Imperative, Crossway, Wheaton IL. 2012. S. 124. Prev: Dizma


27. april 2016

Biblija, mediji in duh časa

"V eno roko vzemi svojo Biblijo, v drugo pa svoj časnik in beri oboje.  Toda časnik interpretiraj preko Biblije." Tako nekako bi se glasil  prevod izreka, ki ga pripisujejo slavnemu teologu Karlu Barthu, pri čemer v resnici ne vemo, če ga je Barth kdaj sploh izrekel.  Ne glede na resnično avtorstvo te izjave, se z njo zelo močno strinjam. Pri tem se, za razliko od slavnega Švicarja,  ne bi omejeval na tiskane medije, kot so časniki, ki postajajo vse bolj postranski in manj brani. V medijih najdemo informacije, ki so znamenja časa, v katerem živimo. Po drugi strani nam Biblija daje razumeti in v luči Božje besede interpretirati  "duha časa" (Zeitgeist), kateremu smo priča.


26. april 2016

En vesoljski





NOBENEGA               BOGA NE VIDIM     
  TU ZGORAJ. 





~Saj ga boš, ko ti bo      zmanjkalo kisika! 





24. april 2016

Delo Duha resnice

[Z]daj [...] odhajam k njemu, ki me je poslal, in nobeden izmed vas me ne vpraša: "Kam odhajaš?", temveč vam je žalost napolnila srce, ker sem vam to povedal. Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal. Ko pride on, bo ovrgel svet glede greha, pravičnosti in sodbe: glede greha, ker vame ne verujejo, 10 glede pravičnosti, ker odhajam k Očetu in me ne boste več videli, 11 glede sodbe pa, ker je vladar tega sveta obsojen.
12 Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. 13 Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. 14 On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. 15 Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.
(Jn 16,5-15)

Naš Gospod je pri zadnji večerji svojim apostolom razločno napovedal, da odhaja k Očetu in da jim bo po svojem odhodu poslal Svetega Duha. 

Jezus je bil na svetu kot učlovečeni Božji Sin. Kot tak je imel fizične omejitve in ni mogel biti istočasno prisoten na dveh ali več mestih. Sveti Duh nima fizičnih omejitev. Deluje lahko kjer hoče (cf. Jn 3,8). Naš Gospod je deloval na omejenem prostoru Palestine in bližnje okolice, pa še to ob določenem času le na enem mestu. Njegovo delo je bilo dovršeno, oziroma izpolnjeno z njegovo žrtveno smrtjo na križu (cf. Jn 19,30). Tri leta je  svoje apostole  pripravljal na poslanstvo oznanjevalcev evangelija. Bližal se je čas, ko naj bi oni sami nadaljevali njegovo delo. Tega pa v svoji lastni moči niso bili zmožni, zato so potrebovali pomoč Tolažnika - Parakletosa Svetega Duha. Izraz Parakletos v slovenščini tradicionalno prevajajo kot Tolažnik. Ima pa ta beseda še več drugih pomenov: Zagovornik, Pomočnik, Odvetnik, Srednik. Apostoli, ki so se pozneje razkropili po svetu, so bili deležni podpore in navdihovanja Svetega Duha. Duh deluje v svetu preko Božje cerkve.  Jezus je napovedal, da bo imel Sveti Duh v svetu trojno nalogo:
  1. Svet bo ovrgel glede greha. Pod besedo greh si ljudje v današnjem svetu po navadi predstavljajo kot nekaj starokopitnega, povezanega s spolnostjo. Ta predstava je zelo ozka. Greh je v bistvu prirojena in podedovana človekova lastnost in pomeni uporništvo proti Bogu. Gre za podedovano posledico upora naših prvih staršev. Aktualni grehi vseh vrst niso nič drugega kot rezultat udejanjanja naše padle narave na različnih področjih. Ljudje se v glavnem zavedamo, da nismo popolni, ampak tako slabi pa spet nismo, kajneda? Ne zavedamo se, da ima vsakdo v sebi letalno dozo strupa, ki mu pravimo greh. Posledica tega je telesna in duhovna  smrt (cf. 1Mz 2,17. Heb 9,27).  Naloga Svetega Duha je, da razodene svetu njegovo krivdo pred Bogom, glede katere ni nobenega opravičila.  Nevera je še posebej težek greh. Sveti Duh bo mnoge prepričal k spreobrnjenju v zveličanje. 
  2. Svet bo ovrgel glede pravičnosti. Svet ima svoja merila pravičnosti, ki se deloma pokrivajo z Božjimi merili, deloma pa ne. V svetu velja pravilo, da je prav tisto, kar imajo človeški zakoni za prav. Demokracija pozna večinsko načelo: če se večina v določeni skupini odloči za neko stvar, potem tisto obvelja. Če torej večina glasuje proti demokraciji, lahko tudi demokracijo gladko odpravijo in uvedejo tiranijo. To je že videna stvar. Dokler je bil Jezus na svetu, je on  sam, na področju, kjer se je gibal, prepričeval ljudi  glede Božje pravičnosti. Po izlitju Svetega Duha je Duh tisti, ki preko oznanjevanja postave in evangelija, pa tudi na bolj izredne načine prepričuje svet glede teh stvari. 
  3. Svet bo ovrgel glede sodbe. Satan, ki je vladar tega sveta je že obsojen. Tisti, nad katerimi ima on oblast, bodo  ob koncu časov obsojeni skupaj z njim. Njihova obsodba je že izrečena (cf. 2Pt 2,3). 
Naslednje delo Svetega Duha je bilo, da uvede Kristusove apostole v vso resnico. Rimska cerkev uči, da Sveti Duh vodi cerkveni magisterij, ki ga sestavljajo predvsem papež in škofje, polagoma v vso resnico. Na ta način opravičujejo nove dogme, ki jih razglaša rimski škof ali koncili. Toda Jezus tu ni nagovoril gospoda Mastai-Ferrettija (bolj znanega po imenu Pij IX.), Pacellija (Pij XII.) ali Bergoglia (Frančišek). Nagovoril je apostole. Sveti Duh je njih vpeljal v vso resnico. Zato pravi Juda v svojem pismu: "Ljubi, ko sem se resno pripravljal, da bi vam pisal o našem skupnem odrešenju, se mi je zdelo potrebno, da vam pišem tole in vas opomnim: bojujte se za vero, ki je bila svetim izročena enkrat za vselej." (Jud 1,3) Vera je bila torej izročena enkrat za vselej, Kristusovi učenci pa so jo zapisali v spisih, ki jih imenujemo Sveto pismo Nove zaveze. Duh je navdihnjene pisce spominjal preteklih dogodkov (cf. Jn 14,26), ki so jih zapisali v štirih evangelijih, jim razložil evangelij odrešenja, pomemben za sedanjost (cf. Jn 14,26. 15,26), podan v Apostolskih delih ter apostolskih pismih in razodel eshatološko prihodnost  (Raz 1,19).

Sveti Duh nas prepričuje o tem, da smo grešniki, ki potrebujemo Odrešenika ter nas vodi k Njemu, ki je umrl za naše grehe in vstal zaradi našega opravičenja. Njemu, Božjemu Sinu in Odrešeniku, bodi skupaj z Očetom in Svetim Duhom vsa čast in slava na veke!