19. avgust 2014

Sobota 23. avgusta - dan molitve za Irak

Organizacija Open Doors Australia vabi vse kristjane, da se v soboto 23. avgusta združijo v molitvi za Irak. 


O situaciji v Iraku sem že pisal tukaj in tukaj


17. avgust 2014

Preganjanje nepravih vernikov na vzhodu Ukrajine

Proruski uporniki na vzhodu Ukrajine so zelo pobožni, a za njih ne sme obstajati nobena druga religija kot pravoslavje, seveda rusko. V bistvu gre za nadaljevanje starodavne ruske tradicije, ki je bila prekinjena v času od oktobrske revolucije, ko je bila v Sovjetski zvezi predpisana "edina prava" marksistično-leninistična kvazireligija, pa vse do do zloma socialističnega sistema. Po njegovem zlomu in razpadu Sovjetske zveze, je nastala v Rusiji idejna praznina, ki jo je zapolnila  povrnjena slava pravoslavja. 

Evangelijski kristjani, ki živijo na območju spopadov, so se znašli v nezavidljivi situaciji. Proruski uporniki so se zavezali, da bodo branili "sveto pravoslavje" in njegove tradicije pred vsakim zahodnjaškim vplivom in evangelijskimi "heretiki", ki da kvarno vplivajo na edine prave ruske narodne vrednote.  Kot poroča Sergej Rahuba, pravijo separatisti, da se bodo bojevali proti vsakemu heretiku, vsakemu protestantu in vsakomur, ki predstavlja nemoralne zahodne vrednote. Evangelijski kristjani, pa ne le oni,  so torej postali smrtni sovražniki  edinih pravih ruskih vrednot.

Prišlo je že do zaplemb protestantskih cerkva, ugrabitev in brutalnih umorov. V mesecu juliju so uporniki ugrabili štiri prostovoljce, ki so delali za krščanski radio in jih pretepli do smrti. 9. junija so oboroženi uporniki med nedeljskim bogoslužjem vdrli v evangelijsko cerkev v Slavjansku in odpeljali v neznano štiri mlade pridigarje. Njihova trupla so pozneje našli v masovni grobnici zraven pediatrične bolnišnice. 

Kljub naraščajočemu nasilju mnogi pastorji nočejo zapustiti svojih vernikov.

Poleg evangelijskih kristjanov so preganjanj deležni tudi drugi "sovražniki", kot so katoličani raznih obredov in tisti ukrajinski pravoslavci, ki pripadajo kijevskemu patriarhatu (katerega seveda Moskva ne priznava).


Več najdete v naslednjih člankih: 
Caught in the Crosshairs: Evangelicals in War-Torn Ukraine>>>
Rising Tide of Christian Persecution in Ukraine by Militants>>>


Kdo ali kaj rešuje?




16. avgust 2014

Komentar Petra Toona k prošnji na 9. nedeljo po Sveti Trojici

Dr. Peter Toon (1939-2009) je bil anglikanski pastor in teolog, vrsto let je tudi vodil ameriško Prayerbook Society (PBSUSA - družbo za ohranitev klasične Knjige skupnih molitev). V današnji evangelijski cerkvi je skupna molitev mnogokrat zelo šibka točka, ki se rada izrodi v nekaj podobnega naslednjemu: "Ja, Gospod, ne, Gospod, pa vi Gospod, pa jaz Gospod..."  V Toonovem komentarju, ki sem ga prevedel, ne gre za suhoparno razlago prošnje, ampak nam v njem poda resnico o človeku kot prigodnem in grešnem bitju in o Bogu, ki je svet; ni on odvisen od nas, ampak mi od njega.  Temu primeren mora biti tudi naš odnos do njega. 
+++
PROŠNJA
Daj nam milostno, prosimo, Gospod, takšnega duha, da bomo vselej mislili in delali, kar je prav, ter bomo, ko brez tebe ne moremo storiti ničesar dobrega, mogli živeti po tvoji volji. Po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Amen. 

Gre za mogočno prošnjo, v kateri prosimo Boga, da nas uskladi, tako od znotraj kot od zunaj, s svojo pravičnostjo (s tem, kar je pravično). Dalje, gre za pošteno priznanje, da sami po sebi, torej, s svojo modrostjo in močjo, ne moremo ugajati Bogu, čeprav si prizadevamo, da bi živeli tisto, kar imamo sami za pravično in lepo življenje. […]

Od sodobne družbe, izobraževalnega sistema in kulture se učimo, da je vsakdo avtonomno bitje. To pomeni, da sam upravljam s  svojim življenjem in usodo, enako pa tudi vi.   O človeškem bitju mislimo, da je središče vesoljstva, če pa v povezavi s svetom že sploh mislimo o Bogu, ga postavljamo nekam izven.

V nasprotju s tem vidi pristno krščansko razmišljanje osebo v popolni odvisnosti od Boga, tako glede njenega stvarjenja, eksistence, vzdrževanja, njenega odrešenja in večne usode. Kakršnokoli mero svobodne volje in svobodnega odločanja že premore oseba, je vse to od Boga in je koristno samo toliko, kolikor je skladno s poznano Božjo voljo.

Resnična svoboda ni v izvajanju osebne avtonomije in v prizadevanju posameznikove lastne sebične volje, temveč v mišljenju, ki je skladno z Božjimi potmi in cilji ter v izvrševanju njegove volje, pri čemer nam pomagata in nas vodita njegovo razodetje in njegov Duh. To pomeni, da se resnično življenje v pravičnosti in dobroti udejanja v tem, da hodimo po Poti Jezusa Kristusa, pri čemer biva njegov Duh v našem srcu in umu ter usmerja voljo.

Ta prošnja nam pomaga, da se premaknemo od miselnosti in duha tega padlega in pokvarjenega sveta v miselnost in duha nebeškega kraljestva ter Božje pravičnosti. Predpostavlja pa tudi, da smo marljivi bralci Svetega pisma, v katerem se cerkvi razodevata Božji um in volja.





14. avgust 2014

Pet stvari, ki jih lahko naredimo za iraške kristjane

Vir slike: Cranmer
Philip Nation je  na svoji spletni strani podal kratek seznam petih stvari, ki jih lahko naredimo za iraške kristjane, ki trpijo strahovito preganjanje s strani  tako imenovane islamske države, ki je bila pred kratkim razglašena in se širi preko Sirije ter Iraka. Vse stvari na seznamu seveda niso namenjene vsem, stvari pod točko 1, 2 in 5 lahko naredi vsakdo, velika večina pa tudi tisto pod točko 3.  

Njegov seznam podajam v malce skrajšani in za naše razmere prirejeni različici.  Pa začnimo:
  1. Bodite obveščeni. Danes imamo na voljo mnogo poročevalskih agencij, ki nas obveščajo o stanju v Iraku ter posebej na področju Mosula. 
  2. Uporabite svoj vpliv. Morda se nimate za vplivno osebo, toda  informacije se da širiti tudi preko socialnih omrežij, možno je podpisovanje peticij itn. 
  3. Podarite denarna sredstva. Kolikor mi je znano, pri nas nobena humanitarna organizacija zaenkrat ne zbira denarja v ta namen, ga pa zato tiste v tujini. 
  4. Če ste poklicani, pojdite tja. Ponavljam: samo, če ste poklicani. 
  5. Molite, tako za preganjane kot za preganjalce. 
To bi bilo  vse. Pomagajmo! Na politike, ki so vse skupaj zakuhali, se ne da zanesti.


Vir: 5 Things You Can Do for the Christians in Iraq

Seznam nekaterih organizacij za pomoč preganjanim kristjanom in drugim skupinam:







Možnost za podpisovanje peticije imata Citizen Go in Be Heard Project


36 pridig Jeana Calvina (e-knjiga)

Izbor 36 Calvinovih pridig v elektronski knjigi na spletnih straneh Monergism.com.

S spletnih strani Monergism.com lahko brezplačno snamete elektronsko knjigo, ki vsebuje šestintrideset pridig Jeana Calvina, ki je eden najpomembnejših in najbolj znanih reformatorjev.

Vse izbrane pridige se nanašajo na različne novozavezne odlomke. Teme pridig so: božanstvo Jezusa Kristusa, njegovo rojstvo, trpljenje, vstajenje, opravičenje, izvolitev itn. 

Knjigo lahko prevzamete v dveh formatih: e-Pub ali Kindle.






13. avgust 2014

Gratis e-knjiga na temo trpljenja

V mesecu avgustu lahko brezplačno snamete knjigo, ki jo je napisal reformirani teolog R. C. Sproul, in nosi naslov Surprised by Suffering.

V tem življenju se nikakor ne bomo mogli izogniti bolečini in žalosti, ne glede na to, kaj pravijo zagovorniki teologije tipa "word of faith" ali "health and wealth".  Bog je v svoji besedi povedal, da nas v tem življenju čakajo tudi težki časi, zagotavlja pa nam tudi, da je naše trpljenje nekaj, kar nam služi v dobro, in da se Bog proslavlja tudi skozi križe in težave, ki nas doletijo, oziroma, kot pravi sv. Pavel: "Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu." (Rim 8,28)

Knjiga je na voljo v naslednjih formatih: Kindle, e-Pub in i-Books.




08. avgust 2014

Življenje po Duhu

Potemtakem, bratje, nismo dolžniki mesu, da bi živeli po mesu. 13 Če namreč živite po mesu, boste umrli, če pa z Duhom morite dela telesa, boste živeli. 14 Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi. 15 Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: "Aba, Oče!" 16 Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. 17 In če smo otroci, smo tudi dediči: dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom, če le trpimo z njim, da bomo z njim tudi poveličani.  (Rim 8,12-17)

Kot sem že večkrat dal vedeti, kristjani nismo nobena nebeška in brezgrešna bitja, kar pri nepoučenih večkrat povzroči osuplost in zgražanje. Ti namreč pozabljajo, da smo še vedno iz enakega materiala kot vsi ostali smrtniki, oziroma, kot pravi R. C. Sproul: "Ker smo padla bitja, verjamemo, da bomo našli srečo in zadovoljstvo v grehu, ne v poslušnosti Bogu."

Vendar imajo tudi ti manj poučeni po svoje prav: greh je v življenju kristjana v bistvu nelogičen, kajti nismo več dolžniki mesa, da bi živeli po mesu, kot pravi sv. Pavel. Po drugi strani pa je tudi res, da nismo odrešeni po svojih delih in svoji pravičnosti, ampak nas rešuje Kristusova pravičnost, ki nam je podarjena. Toda ker imamo Kristusovo pravičnost, je logično, da le-to dejstvo vzamemo karseda resno in da s pomočjo Svetega Duha "morimo dela telesa". Joj, ampak tole zveni res srednjeveško, saj  nas spominja na menihe in druge spokornike, ki so delali pokoro tako, da so mučili sami sebe (še rimski škof Janez Pavel II. se je bičal)! No, v resnici ta stavek nima nič skupnega s tepežkanjem in pohabljanjem samega sebe. Gre preprosto za to, da se damo voditi Božjemu Duhu in da smo osredotočeni na Kristusa. Če se izrazim po vojaško, v naših naporih  in bojih nikoli ne bomo generali, ampak navadni pešaki, ki gredo v duhovni boj pod vodstvom Svetega Duha. Duhovni porazi, ki jih bomo na tej poti zagotovo doživljali, kajti na popolno brezgrešnost smemo računati šele v nebeškem kraljestvu, nas ne smejo narediti malodušne, saj je Sveti Duh, ki smo ga deležni, duh posinovljenja. Smo Božji otroci, toda to še ne pomeni, da nam bo vedno postlano z rožicami, kot verjamejo pristaši "health and wealth" teorije.

Kristjan ne bo doživel poveličanja kot nagrado za trpljenje (kar tudi nekateri zmotno trdijo), ampak ga doleti trpljenje kljub poveličanju, ki ga čaka, saj je tudi naš Gospod trpel. On je tisti, ki je trpel in umrl za naše grehe in vstal za naše opravičenje. Ravno zato nismo dolžniki mesu, da bi živeli po njem.


02. avgust 2014

Plačilo ali dar?





Zaradi šibkosti vašega mesa govorim pač po človeško. Kakor ste torej usužnjili svoje ude nečistosti in nepostavnosti, da bi živeli v nepostavnosti, tako usužnjite svoje ude pravičnosti za posvečenje. 20 Kajti ko ste bili sužnji greha, ste bili svobodni v svojem razmerju do pravičnosti. 21 Toda kakšen sad ste imeli takrat od dejanj, ki se jih zdaj sramujete? Saj je njihov konec smrt. 22 Zdaj pa, ko ste se osvobodili greha in ste postali sužnji Bogu, pobirate sad, ki vam je v posvečenje, konec tega pa je večno življenje. 23 Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.  (Rim 6,19-23)

Mnogi ljudje pravijo: "Svoboden sem, nikomur ne služim in ne bom služil." Pa je res tako? Apostol Pavel trdi, da ne: človek lahko sužnjuje ali grehu (in posledično Satanu) ali Bogu. Preden smo spoznali Boga, oziroma, preden nas je on pripoznal, smo tudi mi sužnjevali nečistosti in nepostavnosti. Bili smo sicer svobodni, toda to je bila negativna svoboda, torej svoboda OD Božje pravičnosti, ne zanjo. Taka svoboda ima svojo ceno, ki se ji reče smrt. Pri tem ne gre le za telesno smrt, ampak tudi za večno smrt, kot pravimo večni ločenosti od Božjega obličja, kar je pekel. 

Ogromno ljudi zmotno misli, da se lahko človek odreši z dobrimi deli in z večjim trudom, torej za plačilo. Toda pri Bogu obstaja samo ena vrsta plačila za naše prizadevanje, to je smrt. Zadobiti večno življenje ne pomeni našega truda in prizadevanja, ampak gre pri tem za Božji dar. Za darove se nam ni treba truditi, ampak jih je treba le prejeti. Gre za dar, ki ga daje Bog  po svojem Sinu Jezusu Kristusu. V njem imamo svobodo ZA izvrševanje Božje pravičnosti, kar je pozitivna svoboda. 

Kadar prejmemo kak dar, smo zanj hvaležni. Kolikšna bi šele morala biti hvaležnost kristjana za dar večnega življenja? Tega pravzaprav niti ne bomo nikoli mogli do konca doumeti, ampak vsak po meri svoje zmožnosti. Naša dobra dela torej niso za plačilo, ampak sad hvaležnosti za tisto, kar nam podarja Bog.