18. september 2018

Postava za nas


Božja postava ni okno, skozi katero bi nadzorovali grehe drugih ljudi, ampak zrcalo, ki nam kaže naše lastne.
~Chad Bird
 

17. september 2018

Rim v 20. stoletju



Rimskokatoliška cerkev je  naredila v 20. stoletju velik preobrat v praksi, ki ga je prinesel 2. vatikanski koncil. Poenostavili so obrede, namesto v latinščini jih sedaj izvajajo v živih jezikih, vzpostavili so dialog z drugimi krščanskimi cerkvami, judovstvom in drugimi  nekrščanskimi verstvi ter celo z nevernimi... 

Sodobna rimska cerkev kaže  do protestantov prijazen obraz, toda prijaznost ni vedno to, kar bi kdo pričakoval. V dialogu z Rimom pravzaprav vedno potegnejo kratko protestanti.  Vzamemo lahko le primer skupne izjave o opravičenju, ki sta jo podpisali RKC in Svetovna luteranska zveza. Rim se ne menja in ostaja to, kar je že dolgo:  neprava cerkev. 

O vsem tem pripoveduje W. Robert  Godfrey v oddaji na spodnji povezavi. Celotna oddaja traja malo več kot 25 minut.


KLIK za povezavo do oddaje >>>

16. september 2018

Zakaj vemo za mestece Nain?

Vir slike: Free Bible Images
Nato se je napotil v mesto, ki se imenuje Nain. Z njim so šli njegovi učenci in velika množica. 12 Prav tedaj, ko se je približal mestnim vratom, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova. Spremljala jo je precej velika množica iz mesta. 13 Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: "Ne jokaj!" 14 Pristopil je in se dotaknil nosil. Tisti, ki so nosili, so se ustavili in rekel je: "Mladenič, rečem ti: Vstani!" 15 Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi. 16 Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili: "Velik prerok je vstal med nami" in "Bog je obiskal svoje ljudstvo." 17 Ta glas o njem se je razširil po vsej Judeji in vsej okolici.   (Lk 7,11-17)

Nain je danes arabska vas v Galileji na severu Izraela. Če se v njem v 1. stoletju ne bi zgodil nek dogodek, ki ga je opisal evangelist Luka, bi danes le malokdo vedel za ta kraj. Tudi v Jezusovem času to ni bil, enako kot Nazaret, ki leži 14 kilometrov severneje, nek pomemben ali velik kraj. Toda obuditev nekoga od mrtvih na ravno malenkostna stvar in tako je tudi Nain postal slaven kraj. 

V evangelijih najdemo samo tri primere, v katerih je naš Gospod koga obudil od mrtvih. Poleg mladeniča iz Naina je obudil tudi hčer načelnika shodnice Jaira (cf. Lk 8, 40-56) ter svojega prijatelja Lazarja (cf. Jn 11,1-44). Vsi trije primeri so trden in zanesljiv dokaz, da je Jezus zares Mesija, poslan od nebeškega Očeta. 

Se pa Jezus za to obuditev od mrtvih ni odločil zato, ker bi želel postati slaven, temveč  ker se mu je zasmilila užaloščena mati (cf. v.13). Množica pogrebcev, ki je bila navzoča, je bila ob tem dogodku močno vznemirjena, kar je seveda razumljivo: "Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili: 'Velik prerok je vstal med nami' in 'Bog je obiskal svoje ljudstvo.'" (v. 16) Toda Jezusa se ta vznemirjenost ni kaj prida dotaknila, kar lahko sklepamo iz pripovedovanja evangelista, ki nato v svojem pripovedovanju hitro preide na drugo temo.  

Jezusovo obudjanje posameznike od mrtvih, ni le dokaz njegovega mesijanskega poslanstva, ampak tudi  usmiljenja in globoke zgroženosti nad smrtjo, ki je posledica človekovega greha (cf. Jn 11,35.38).  Noben človek se na ta svet ne rodi brez greha, zato nas vse na koncu  čakata smrt in grob. Toda grob ni konec. Nekega dne bo nastopilo vstajenje mrtvih, ko pride Jezus Kristus v slavi sodit žive in mrtve in bo svoje verne vzel k sebi: "Ta bo z močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobno telesu svojega veličastva." (Flp 3,21) Ne vemo, kaj se je pozneje zgodilo s sinom vdove iz Naina, je umrl v Gospodu, ali brez njega?  Če je umrl, ne da bi bil odrešen, je bilo zanj osebno njegovo prvo obujenje zaman in zapade strašni sodbi, enako kot mnogi drugi. Po drugi strani smemo, glede na to, da so on in pogrebci razumeli in začutili, da je Bog obiskal svoje ljudstvo, sklepati, da je  med odrešenimi. Vera v Jezusa Kristusa ter zanašanje nanj  je usodna ločnica, ki deli tiste, ki so odrešeni od tistih, ki gredo v pogubo. 

Na kateri strani te ločnice stojiš?  Če si na napačni strani, potem imam zate veselo sporočilo: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) Še je pravi čas, odrešenje zate je še vedno blizu.   

15. september 2018

Ljudje in greh



Ljudje nikoli ne gojijo pravega sovraštva do greha, razen če Bog ne razsvetli njihovega uma in ne spremeni njihovih src. 
 ~ Jean Calvin

14. september 2018

Kaj je svetost



Kaj je svetost? Kaj pomeni Božja svetost? O tem je v svojem predavanju pripovedoval lani umrli ameriški teolog R. C. Sproul. Video traja približno pol ure.

13. september 2018

Bog je svoboden



Božji odloki so svobodni. On se ni bil prisiljen odločati zaradi kakršnih koli potreb svoje božanske narave, saj bi bilo to zanikanje njegovo samozadostnosti. Niti ni bil pod nobeno zunanjo prisilo, saj bi bilo to uničujoče za njegovo neodvisnost. Njegove odločitve morajo biti torej suverena in svobodna  dejanja njegove volje. To ne pomeni namigovanja, da gre za poljubne odločitve, temveč le to,  da ni bil pri svojih odlokih  pod nobenim nadzorom in da je deloval v skladu s svojo lastno suverenostjo. 

~Robert Shaw

12. september 2018

Vse Sveto pismo govori o Jezusu


Dr. Robert Scott Clark se je v oddaji, dosegljivi na spodnji povezavi, pogovarjal z avtorjem knjige Journeys With Jesus (Potovanja z Jezusom) dr. Dennisom E. Johnsonom o imenovani knjigi in o tem, kako lahko najdemo Jezusa tako rekoč na vseh straneh Svetega pisma...






09. september 2018

Vprašanje prioritet



Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.
Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? 26 Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one? 27 Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svojemu življenju en sam komolec? 28 In za obleko, kaj skrbite? Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, 29 toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena izmed njih. 30 Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, mar ne bo mnogo bolj oblačil vas, maloverni? 31 Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ 32 Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. 33 Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. 34 Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.                            
(Mt 6,24-34)

 Zgornja perikopa je vzeta iz znamenitega Jezusovega govora na gori, kot je zapisan v Evangeliju po Mateju. V njej nas naš Gospod spodbuja, naj ne bomo razdvojeni in zaskrbljeni.

Na začetku našega odlomka, torej v 24a vrstici nam Jezus kristalno jasno pove, da posameznik ne more služiti dvema gospodarjema, Bogu in mamonu, pa tudi, zakaj je to nemogoče. Izraz mamon pomeni denar ali premoženje. Nekateri ljudje dajejo v svojem življenju prednost zgrinjanju materialnih dobrin, za Boga se pa prav malo ali nič ne zanimajo.  Odlomek ne pripoveduje o običajnih nevernikih, ampak o tistih, ki se imajo za verne kristjane, v resnici pa so njihove prioritete čisto nekje drugje. Skrb za materialno eksistenco je vsekakor potrebna in nujna, o čemer nam govori tudi sv. Pavel, ko pravi: "[K]dor noče delati, naj tudi ne jé." (2Tes 3,10b) Jezus nas torej v zgornjem odlomku ne svari pred posedovanjem materialnih dobrin, ampak pred  razdvojenostjo, ki jo povzroča hlastanje po le-teh. Tudi apostol Pavel je svaril pred dajanjem prednosti materialnim dobrinam, ko je zapisal: "Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin." (1Tim 6,10) Pohlep po denarju povzroča razdvojenost, ki nekatere potegne proč od vere. Človek je pač "suženj tega, čemur podleže" (2Pt 2,19b). Bogu in denarju (ali lastni sebičnosti ali čemurkoli, kar ni Bog) se ne da služiti.

V nadaljevanju svoje pripovedi, zapisanem v Mt 6,24b-34 pa nas Jezus spodbuja, naj ne bomo zaskrbljeni za našo materialno eksistenco.  To, da naj ne bomo zaskrbljeni, seveda ne pomeni, da bi nas naš Gospod spodbujal k lenarjenju, posedanju, gledanju v zrak in meditiranju ter čakanju, da nas bo nebeški Oče nahranil in oblekel. Tudi ptice, ki so omenjene  v Mt, 6,26 se morajo potruditi, da si poiščejo hrano, ki jo imajo na razpolago v naravi. Enako morajo lilije v Mt 6,28 sl.  črpati iz zemlje vodo in hranilne snovi, da lahko preživijo in se  "oblečejo". Tako moramo tudi mi  s svojim delom poskrbeti za lastno eksistenco ter za eksistenco svoje družine. Jezus nas torej v tem odlomku svari pred bolestno zaskrbljenostjo oziroma prestrašenostjo  glede prihodnosti. To ne pomeni, da  ne bi smeli imeti zavarovalne police ali transakcijskega računa in prihrankov na banki, ampak  da smemo in moramo zaupati Bogu, da bomo tudi v neugodnih okoliščinah, ki nas morebiti doletijo,  nekako prišli skozi.  Zato nam pravi:  "Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo." (Mt 6,33)  Gre torej za naše prioritete.

In že spet smo  pri dveh gospodarjih. Komu torej služiti, Bogu ali mamonu?  Mi, ki še  živimo tostran večnosti, smo še vedno nepopolni in nesposobni popolnoma izpolnjevati stroga Božja merila, zato dostikrat popustimo in pademo. Naš Gospod Jezus Kristus je edini, ki je v polnosti izpolnil vse zahteve Božje pravičnosti. Če smo v njemu, nam on daje svojo pravičnost, zato nas nebeški Oče gleda skozi prizmo svojega ljubljenega Sina. To zavedanje nas spodbuja, da rastemo v posvečenem življenju, ki nam omogoča, da mamon in  drugi nadomestki Boga prej ali slej izgubijo svojo privlačnost.