16. oktober 2019

Božji talec Andrew Brunson



Andrew Brunson je ameriški protestantski pastor, ki je preživel 21 mesecev v zaporu v Turčiji, nesojeni kandidatki za članico Evropske unije (sic!).  Obtožen je bil pokristjanjanja (sic!) prebivalcev te večinsko muslimanske države, sodelovanja s kurdskim odporniškim gibanjem in s pristaši, Fethullaha Güllena, vohunjenja za ameriško obveščevalno službo in rušenja predsednika Erdoğana. Po posredovanju predsednika Donalda Trumpa so ga turške oblasti na koncu izpustile iz zapora in mu dovolile odhod domov. Nedavno je napisal in izdal knjigo God's Hostage.

V oddaji na spodnji povezavi lahko poslušate intervju s pastorjem Brunsonom, ki ga je imel za radio organizacije Voice of the Martyrs.


14. oktober 2019

Kaj pravi Biblija, kaj kultura?



Phil Ashey je v zgornjem videu pojasnil razliko med svetopisemskim in sekularnim pogledom na človeka. Oba pogleda je primerjal skozi štiri vprašanja:
  • Kaj je resničnost?
  • Kdo je zares srečen?
  • Kaj pomeni biti dober človek?
  • Kako postaneš dober človek?

13. oktober 2019

V edinosti



Zato vas jaz, jetnik v Gospodu, opominjam, da živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani, 2 v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti. V ljubezni prenašajte drug drugega. 3 Prizadevajte si, da ohranite edinost Duha z vezjo miru: 4 eno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica. 5 En Gospod, ena vera, en krst: 6 en Bog in Oče vseh, nad vsemi in po vseh in v vseh.     (Ef 4,1-6)

Apostol Pavel je v izbranem odlomku, ki se skladno s tradicionalnim lekcionarjem bere na 17. nedeljo po Sveti Trojici, kristjane iz Efeza in širše pozval k edinosti. 

Kot je bilo že v prejšnjem prispevku povedano, je Pavel pisal pismo Efežanom iz jetništva.  Zaprt je bil zaradi evangelija, oziroma zaradi Gospoda, ki je središče in žarišče evangelija, ki ga je oznanjal Pavel.  Na začetku našega odlomka je apostol  opomnil kristjane, naj živimo vredno klica, s katerim smo bili poklicani. Poklicanost kristjana ni nekaj obrobnega in nepomembnega, saj je posledica tistega, kar je Kristus storil za nas. Kristjan res ni odrešen po svojih delih, ampak po milosti, zato je prav, da iz hvaležnosti do Odrešenika ravna tako, da svojemu Gospodu ne bo delal sramote. Isto velja za krščansko skupnost. V njej morajo vladati ponižnost, krotkost in potrpežljivost, torej vrednote, ki v svetu niso preveč visoko cenjene, so pa bile pomembna sestavina Jezusovega ravnanja.  V cerkvi se najdejo tudi ljudje, ki se nam morda zdijo težavni, zato pravi Pavel, naj v ljubezni prenašamo drug drugega. (cf. v. 2)  Naslednja vrednota, o kateri govori Pavel, je mir, ki je posledica naše spravljenosti z Bogom, zato služi kot vez edinosti med Kristusovimi učenci. (cf. v. 3) Kristjani nismo ustvarjalci edinosti, ampak njeni ohranjevalci. 

Kakor je vsak posameznik eno telo in en duh, tako je tudi Cerkev eno telo, torej Kristusovo, z enim Duhom, ki je Sveti Duh. Vsi kristjani smo poklicani v enem upanju, ki pomeni večno življenje v vstajenjski slavi. Poklicani smo, da že na tem svetu izražamo  edinost. Konec koncev obstaja poleg enega Duha tudi en Gospod, to je Jezus Kristus in en Nebeški Oče, vsi skupaj pa predstavljajo edinost v Trojici. Obstaja ena vera, ki jo izpovedujemo kristjani, ne glede na denominacijsko pripadnost, to je vera, "da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta". (Flp 2,11b) Poleg te vere obstaja en krst, s katerim smo krščeni in s tem posledično včlenjeni v Kristusovo Telo. Kakor je Bog povsod prisoten, tako je tudi Cerkev, ki je sicer razsejana po različnih krajih sveta,  kot celota eno telo. (cf. vv. 4-6)

Za konec pa še nekaj besed o ekumenizmu. Ekumenizem je gibanje za edinost različnih skupnosti, ki se imenujejo krščanske. Dejstvo pa je, da so nekatere zelo daleč od resničnega krščanstva, kakršnega uči Sveto pismo. Z ljudmi, ki trdijo, da je vera premalo za odrešenje in da se zveličamo tudi po dobrih delih, hkrati pa se imajo za edino pravo cerkev, poleg troedinega Boga pa molijo tudi Marijo in svetnike, se  kristjan, ki utemeljuje svojo vero samo na Svetem pismu kot edinem viru Božjega razodetja, ne more iti prave edinosti. O njej se sicer lahko  prijateljsko pogovarjamo, kaj dosti več pa žal ne. Vse, kar se ponuja pod krščansko etiketo, pač ni pristno krščanstvo.

12. oktober 2019

11. oktober 2019

Poslednji Samarijani



Ali ste vedeli, da Samarijani, ki so eno najstarejših ljudstev na svetu, še vedno obstajajo? Gre za pripadnike taistega ljudstva, ki je znano po Jezusovi priliki o usmiljenem Samarijanu (cf. Lk 10, 25-36), po srečanju Jezusa s Samarijanko (cf. Jn 4, 1-41) in misijonskem delu Jezusovih učencev med njimi kmalu po prvih binkoštih (cf. Apd 8,4-25).   Danes jih je le še okrog osemsto, živijo pa v glavnem v zavetju gore (ali bolje rečeno hriba) Garizim nad mestom Nablus, ki je pod kontrolo palestinskih oblasti. Velikokrat se znajdejo v navzkrižnem ognju med Arabci in Judi, sami pa skušajo pomirjevalno vplivati na oboje. 

Več o njihovem sedanjem življenju lahko spoznate iz zgornjega dokumentarca.

10. oktober 2019

Razlikovanje postava - evangelij



Martin Luther pravi, da si vsaka oseba, ki je zmožna popolnoma ločiti med postavo in evangelijem, zasluži, da ji  cerkev podeli doktorat iz teologije. 

~Thomas Park

09. oktober 2019

Krščanstvo in znanost


Do 19. stoletja je krščanstvo, vsaj v svoji protestantski varianti, čisto lepo sobivalo z znanostjo. Potem pa je prišlo do določenega miselnega premika v določenih znanstvenih krogih in sicer v smislu, da si stojita znanost in krščanstvo v opreki. Toda, ali je znanost zmožna odgovoriti na vprašanja, kot so: "Od kod smo? Zakaj bivamo? Kakšen je smisel življenja?"

O tem govori dr. Robert Godfrey v oddaji na spodnji povezavi



08. oktober 2019

Zlata sredina?


Napori, da bi ustvarili nekakšno zmerno sredino, politično ali teološko, so v zadnjih desetletjih spektakularno spodleteli. Zakaj? To je zato, ker če govoriš o svetosti življenja, ne moreš  reči, da samo majčkeno podpiraš svetost življenja. 
~Albert Mohler