25. januar 2015

Pravičen in grešen hkrati

Je mogoče biti istočasno pravičen in grešen?  Ali ni to preveč drzna izjava?

Mnogi kristjani imajo težave, ker  kar naprej ugotavljajo, da jim ne uspeva živeti tako, kot to od nas zahteva Božja postava, zaradi česar jih obsoja njihova vest. Življenje s takim bremenom ni lahko. Ko opazujejo druge kristjane, imajo občutek, da gre vsem tako, kot namazano, sami pa se počutijo kot popolne zgube. 

Pri tem pozabljajo nadvse pomembno stvar: to je, da nas je Kristus odrešil, ko smo bili še čisto  zares popolne zgube. Sv. Pavel piše glede tega takole: »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.  Veliko bolj bomo torej po njem rešeni jeze zdaj, ko smo opravičeni z njegovo krvjo.  Kajti če smo se po smrti njegovega Sina spravili z Bogom, ko smo bili še sovražniki, bomo veliko bolj rešeni po njegovem življenju, odkar smo prišli do sprave.« (Rim 5,8-10) Pravzaprav je za nas,  ki živimo v 21. stoletju,  Kristus  umrl, še preden smo uspeli postati grešniki. Nam je pa zato že pred 2000 leti priskrbel popolno opravičenje, ki nas rešuje Božje jeze. Preden smo spoznali Kristusa, smo bili v bistvu njegovi sovražniki, on pa je potem nas sovražnike spravil z Bogom. To dejanje nam jamči, da smo Božji otroci, ne jamči pa nam, da ne bi nikoli grešili. Apostol Janez pravi: »Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas.  Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« (1Jn 1,8.9) Greh bo do konca premagan šele ob koncu časov, zato ne smemo obupati. Izpovedan greh je odpuščen greh. Hvala Bogu za to! 

 Reformator Martin Luther je  tistim, ki imajo po nepotrebnem obremenjeno vest, namenil naslednje besede: 
Kadar ti torej hudič vrže pod nos tvoje grehe in oznani, da si zaslužiš smrt in pekel, mu odgovori: »Priznam, da si zaslužim smrt in pekel, pa kaj?  Poznam namreč Nekoga, ki je trpel in namesto mene opravil zadostitev. Njegovo ime je Jezus Kristus, Božji Sin, in kjer je on, tam bom tudi jaz!«

24. januar 2015

Ko Bog deluje...

Luca Giordano:  Spreobrnjenje sv. Pavla. Vir: Wikimedia.

Izjavljam vam torej, bratje: evangelij, ki sem ga oznanil, ni po človeku. 12 Nikakor ga namreč nisem prejel in se ga naučil od človeka, temveč po razodetju Jezusa Kristusa.
13 Slišali ste namreč, kako sem nekoč živel v judovstvu, kako sem zagrizeno preganjal Božjo Cerkev in jo skušal uničiti. 14 Po svoji strastni vnemi za očetna izročila sem v judovstvu prekašal mnoge sovrstnike in rojake. 15 Ko pa se je Bogu, ki me je izbral že v materinem telesu in me poklical po svoji milosti, zdelo prav 16 razodeti v meni svojega Sina, da bi ga oznanjal med pogani, se nisem zatekel k mesu in krvi, 17 pa tudi v Jeruzalem nisem šel k tistim, ki so bili apostoli pred mano, temveč sem se odpravil v Arabijo, potlej pa sem se vrnil v Damask. 
18 Pozneje sem po treh letih šel v Jeruzalem, da bi se spoznal s Kefom, in pri njem sem ostal petnajst dni. 19 Nobenega drugega apostola nisem videl, samo Jakoba, Gospodovega brata. 20 Pred Bogom vam zagotavljam, da to, kar vam pišem, ni laž. 21 Nato sem šel v pokrajine Sirije in Kilikije. 22 Cerkvam po Judeji, ki so v Kristusu, sem bil osebno nepoznan. 23 Le slišali so: "Tisti, ki nas je nekoč preganjal, zdaj oznanja vero, ki jo je nekoč skušal zatreti." 24 In slavili so Boga zaradi mene. (Gal 1,11-24)

Apostol Pavel je ena najbolj zanimivih svetopisemskih oseb. Rodil se je kot Savel premožnim judovskim staršem v kilikijskem mestu Tarz in bil že od rojstva deležen rimskega državljanstva, kar v tistih časih ni bila majhna stvar. Živel je v skladu s farizejskimi doktrinami, ki so zahtevale striktno izpolnjevanje postave v smislu rabinske tradicije. Od vsega začetka je nasprotoval kristjanom ter, kot sam pravi v zgornjem besedilu,  zagrizeno preganjal Božjo Cerkev.  Sodeloval je pri umoru diakona Štefana, ne sicer direktno, ampak je varoval obleko tistih, ki so Štefana zasuli s kamenjem (cf. Apd 7,58).  Tudi sicer je odobraval njihov zločin (cf. Apd 8,1).  V nadaljevanju piše o njem: "Savel pa je zatiral Cerkev; vdiral je v hiše, vlačil iz njih moške in ženske ter jih pehal v ječo." (Apd 8,3) 

Potem pa se je zgodilo nekaj čudnega in spektakularnega. Ko je s pooblastilom velikih duhovnikov šel nadaljevat svojo raboto v Damask, se je srečal z Gospodom. Sam Pavel je ta dogodek opisal takole: "Vsi smo popadali na tla in zaslišal sem glas, ki mi je v hebrejskem jeziku govoril: 'Savel, Savel, zakaj me preganjaš? Težkó ti je, da se upiraš ostnu.' 15 Vprašal sem: 'Kdo si, Gospod?' Gospod pa je rekel: 'Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. 16 Zdaj pa vstani in postavi se na nóge! Zato sem se ti prikazal, da bi te izvolil za svojega služabnika in za pričo tega, kar si videl in kar ti bom še pokazal. 17 Zato te bom rešil iz rok tvojega ljudstva in iz rok poganov, h katerim te pošiljam, 18 da jim odpreš oči, da bi se odvrnili od temè k luči in od satanove oblasti k Bogu in da bi po veri vame prejeli odpuščanje grehov in delež med posvečenimi.'" (Apd 26,14-18)  Pavel je bil torej posebnost med apostoli, saj ne sodi v krog zgodnjih učencev, ampak je spoznal Gospoda in njegov evangelij šele na poti v Damask, kjer je doživel popolno preobrazbo, ki je njegovo življenje postavila na glavo in ga obrnila v čisto novo smer. Preganjalec evangelija je postal njegov oznanjevalec. Le zakaj? 

Sv. Pavel se je dobro zavedal, da ni bil on tisti, ki naj bi izbral Boga in se odločil za oznanjevalca evangelija, ampak da je bil Bog tisti, ki ga je za to določil po svoji milosti. Bog mu je tudi razodel svojega Sina, ki ga je nato Pavel oznanjal med Judi ter pogani po precejšnjem delu rimskega imperija (cf. Gal 1,15.16). Najbolj čudovita stvar, ki so jo doživeli takratni kristjani je bila, da je nekdanji preganjalec postal vnet oznanjevalec, zaradi česar so slavili in hvalili Boga (cf. Gal 1,24). Dejstvo je, da kadar in v komur Bog deluje, tedaj in v tistem tudi zagotovo deluje!

Fascinantnih zgodb, kot je  Pavlova, je še kar nekaj. Tudi danes se dogajajo. Bog deluje v različnih ljudeh na različne načine.  Obstajajo spreobrnjenja ljudi, ki so že na zunaj kazali sovražnost do Kristusa in njegove cerkve, a tudi takih, bolj mirnih, ki niso kazali nobene nasilnosti, ampak so celo greli cerkvene klopi, a temu navkljub nikoli poprej niso bili zares Kristusovi, čeprav so prisostvovali bogoslužjem in celo prejemali zakramente. Spreobrnjenje takih je navidez manj opazno, toda v resnici gre tudi pri njih za enak čudež, kot pri apostolu Pavlu, saj so se tudi oni "odvrnili od temè k luči in od satanove oblasti k Bogu in da bi po veri vame prejeli odpuščanje grehov in delež med posvečenimi." (Apd 26, 18)  Evangelij ni človeško, ampak Božje oznanilo, enako spreobrnjenje ni človeško, ampak Božje delo v človeku. 

Postati kristjan ni vedno in povsod enostavno. Ponekod je to še danes stvar življenja in smrti. Spreobrnjenja se dogajajo na zelo različne načine. V krajih, kjer je vsaj nekaj verske svobode, se to dogaja preko slišane ali prebrane Božje besede. Kjer je le-ta nedosegljiva ali težko dosegljiva, se dogaja, da se Jezus ljudem  razodene direktno v sanjah. To se dogaja zlasti v islamskem svetu, kjer so do takih spreobrnjenj še posebej sovražni. Toda Bog deluje mimo vseh svojih sovražnikov (v peklu in na zemlji) ter  njim navkljub  zbira svoje izvoljeno ljudstvo, ki ga bo Jezus nekega dne povabil: "Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! "  (Mt 25,34)


17. januar 2015

Pridi in poglej!

Naslednji dan je Jezus hotel oditi v Galilejo. Našel je Filipa in mu rekel: "Hôdi za menoj!" 44 Filip pa je bil doma iz Betsajde, iz Andrejevega in Petrovega mesta. 45 Našel je Natánaela in mu rekel: "Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta." 46 Natánael mu je dejal: "Iz Nazareta more biti kaj dobrega?" Filip mu je rekel: "Pridi in poglej!"  47 Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: "Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače." 48 Natánael mu je dejal: "Od kod me poznaš?" Jezus mu je odvrnil: "Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom." 49 Natánael mu je odgovoril: "Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj." 50 In Jezus je odgovoril in mu rekel: "Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še več kot to boš videl." 51 In rekel mu je: "Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebesa odprta in Božje angele hoditi gor in dol nad Sinom človekovim."  (Jn 1,43-51)

Le kaj je bilo na tem Človeku, da se je neki Filip na njegov poziv odločil, da gre za njim? Le s čim ga je tako močno nagovoril, da je ta Petrov in Andrejev rojak iz Betsajde  ves navdušen stekel po Natánaela, da bi se tudi ta priključil družbi njegovih učencev? Vsekakor je moralo biti nekaj posebnega, da ga je Filip prepoznal kot tistega, ki so ga stoletja nazaj napovedovali Mojzes in preroki. 

Toda Natánael se ni dal kar tako prepričati. Nazaret ni  slovel kot nek preveč ugleden kraj, njegovi prebivalci pa tudi ne. Od tod skepsa. Toda Natánael ni bil tiste vrste skeptik, ki bi povzdignil nos in  z levo roko odpravil misel na to, da bi lahko iz neugledne ter blatne vasi  prišlo celo kaj dobrega, ampak se je hotel na lastne oči prepričati, če morda prijateljeva beseda le  drži. Odzval se je Filipovemu vabilu: "Pridi in poglej!" in šel pogledat.  Jezus, katerega je našel, ga je s svojim nastopom in védenjem zelo hitro prepričal, da je Božji Sin in Izraelov kralj. Povedal pa mu je še eno globljo resnico: tisto, da ga je videl pod smokvo, ni najpomembnejša stvar. Pred njim in pred drugimi učenci so bile še večje stvari. 

Jezus jim je obljubil, da bodo videli nekaj podobnega, kot je videl starozavezni očak Jakob: "In sanjalo se mu je, in glej, lestvica je bila postavljena na zemljo, a vrh njen je segal do neba; in glej angele Božje, stopajoče gori in doli po njej." (1Mz 28,12 CHR)  Lestvica simbolizira dostop do Boga. Jezus je večji od Jakobove lestvice, saj je s svojim popolnim življenjem in žrtvijo omogočil vsem, ki mu sledijo dostop do nebeškega Očeta. Zato pravi sv. Pavel, da se  je vernim po Kristusu "po veri odprl dostop v to milost, v kateri stojimo in se ponašamo z upanjem na Božjo slavo. " (Rim 5,2)  Kristus se je enkrat daroval, da bi odvzel grehe mnogih, ob koncu časov pa se vrne, da dovrši odrešenje vseh, ki ga pričakujejo. (cf. Heb 10,28) 

 Danes mnogi ne poznajo Kristusa, ker ga nočejo, saj se jim zdi, da to ni preveč "ugledno" in "sodobno", zato pred njim rajši bežijo, ne da bi sploh kaj vedeli o njem, razen kakih klišejev, oziroma "splošno znanih resnic".  Take vabim, da se, kot Natanaél, odzovejo Filipovemu vabilu: "Pridi in poglej!" (Jn 1,46b) in pozivu psalmista, ki pravi:  "Okusite in glejte, kako dober je GOSPOD."  (Ps 34,9a)


16. januar 2015

Dva svetova tako in drugače

V nedeljo, 11. januarja smo bili priča demonstracijam v podporo svobode izražanja, ki so se odvijale  v Parizu, na katerih so demonstranti nosili napise: "Je suis Charlie." Demonstracij so se ob francoskem predsedniku Hollandeu udeležili tudi mnogi politiki iz evropskih in drugih držav.  Prisotni so bili tudi taki, ki si s svobodo izražanja niso ravno na ti. Istočasno se je v Nigeriji dogajalo pobijanje drugačnih s strani islamistične organizacije Boko Haram. Za te drugačne ni nihče pripravil demonstracij, tudi kakega vidnega odziva politike ni bilo. Koga še sploh zanima Afrika z vsemi njenimi problemi? 

***

ZDA so bile na pariških demonstracijah precej klavrno zastopane, kar se mi zdi popolnoma ustrezno. V državi, ki se ponaša s prvim amandmajem k svoji ustavi, ki prepoveduje kakršnokoli vzpostavljanje državne religije in po drugi strani zagotavlja svobodno izpovedovanje religije ter svobodo govora in tiska, so v zadnjih desetletjih iznašli pojem "politična korektnost", ki v bistvu te stvari omejuje. Vodja požarne obrambe v mestu Atlanta Kelvin Cochran je bil suspendiran, ker je v knjižici, ki jo je napisal, drznil podati biblični krščanski pogled na homoseksualnost. Nobeno sklicevanje na prvi amandma mu ni pomagalo. Župan Atlante je to opravičeval tako, češ, da so mnogi pasusi v knjižici v nasprotju z "nediskriminacijsko" (narekovaje dodal Dizma) politiko mestne oblasti (sic!).  Gospod župan je pozabil, da je tudi Biblija v nasprotju z mestno "nediskriminacijsko" politiko. Jo bodo še dovolili posedovati? Jezus namreč ni bil politično, ampak duhovno korekten. Kakorkoli, župan sicer trdi, da s suspenzom niso bile kršene pravice do svobode veroizpovedi in do izražanja. Kelvin Cochran bi lahko, v skladu z županovo logiko politične korektnosti, svoja verska prepričanja popolnoma svobodno in javno  izpovedoval v kaki omari ali domači kopalnici. V tem primeru ga zagotovo  ne bi vrgli iz službe. 

***

Ob zločinu, ki se je zgodil v Parizu smo se ljudje, tudi kristjani, razdelili na tiste, ki smo izjavili, da smo Charlie in na tiste, ki pravijo, da to niso.  S tem seveda ni nič narobe, ampak je dokaz, da pač vsak razmišlja v svoji smeri. Nekateri pravijo: "Svoboda izražanja - da, ampak..."  V slednjo kategorijo spadajo tako različni ljudje, kot sta na primer Ivan Štuhec in Primož Šterbenc. Toda tu nastane problem, kje se začne tisti "ampak".  Primeri s Kelvinom Cochranom, s slaščičarji, ki zaradi vesti niso hoteli pripraviti tort za gejevske svatbe, zaradi česar so morali zapreti svojo obrt  itn. itn.,  so zelo zgovorni. Če bo med kristjani prevladala taka miselnost, se bomo lahko kaj kmalu znašli v katakombah, ker nam bodo "politično korektni" nataknili nagobčnike. Ti so sicer fini in ne koljejo kakor Boko Haram ali Isis, ti pa kako drugače uničijo eksistenco. Ravno zato imam rajši svobodo izražanja, kot da nam taka ali drugačna oblast diktira, kaj smemo in česa ne smemo izraziti! Konec koncev je Jezus rekel: "Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami." (Mt 5,11.12)   Blasfemične slike in besedila niso namenjene sramotenju nekakšne abstraktne "religije", ki je v bistvu samo pojem, ampak konkretnih pripadnikov te religije, torej vernikov.  Verniki pa imamo vso pravico, da tega ne gledamo in ne beremo.  Pa tudi drugi niso prisiljeni brati in poslušati, kar mi pišemo in govorimo. Vsakdo je lahko zaradi česa prizadet, nemogoče pa je določiti meje, kje se ta prizadetost začne, ker smo pač ljudje različno občutljivi. 

***

Za konec pa še zanimiv paradoks v zvezi s časnikom Charlie Hebdo, o katerem pripoveduje Peter Hitchens na svojem spletniku.  Leta 1996 so trije časnikarji tega lista v imenu človekovih pravic zbrali 170.000 podpisov v podporo peticiji za prepoved francoske desničarske stranke Nacionalne fronte. So bili ti ljudje res dosledni v zvezi s svobodo izražanja?  Bojim se, da ne. Sem mar bolj Charlie od originala?  Hm, kdo bi vedel?




15. januar 2015

Kako je David Wood postal kristjan

Nekdanji ateist David Wood je šel skozi zelo nenavadno in neprijetno življenjsko preizkušnjo, ki ga je privedla h Kristusu.  Bog uporablja različna in velikokrat nenavadna orodja, s katerimi priteguje tiste, ki jih je izvolil, da postanejo del njegovega ljudstva. Kadar On rešuje, tedaj definitivno rešuje. 

Video traja malo več kot 34 minut. 

14. januar 2015

Žalostna statistika

Vir slike: Open Doors
Sleherni mesec je:
  • ubitih  322 kristjanov  zaradi svoje vere,
  •  uničenih 214  cerkvenih zgradb ali zgradb v lasti kristjanov,
  • nad kristjani izvedenih 772 oblik nasilja (pretepanje, ugrabitve, posilstva, aretacije, in prisilne poroke).

SEZNAM  VODILNIH 50 DRŽAV, KJER JE PRISOTNO PREGANJANJE:
  1. Severna Koreja
  2.  Somalija
  3. Irak
  4. Sirija
  5. Afganistan
  6. Sudan
  7. Iran
  8. Pakistan
  9. Eritreja
  10. Nigerija
  11. Maldivi
  12. Saudova Arabija
  13. Libija
  14. Jemen
  15. Uzbekistan
  16. Vietnam
  17. Centralnoafriška republika
  18. Katar
  19. Kenija
  20. Turkmenistan 
  21. Indija
  22. Etiopija
  23. Egipt
  24. Džibuti
  25. Mjanmar
  26. Palestinska ozemlja
  27. Brunei
  28. Laos
  29. Kitajska
  30. Jordanija
  31. Butan
  32. Komori
  33. Tanzanija
  34. Alžirija
  35. Kolumbija
  36. Tunizija
  37. Malezija
  38. Mehika
  39. Oman
  40. Mali
  41. Turčija
  42. Kazahstan
  43. Bangladeš
  44. Šrilanka
  45. Tadžikistan
  46. Azerbajdžan
  47. Indonezija
  48. Mavretanija
  49. Združeni arabski emirati
  50. Kuvajt

Vir: Open Doors USA >>>

12. januar 2015

Čudež življenja

Alexander Tsarias je znanstvenik z univerze Yale,  ki je svoje dni delal za agencijo NASA. V tej manj kot desetminutni video predstavitvi nam prikazuje človeško življenje od spočetja do poroda. Se je lahko ta fantastični in do potankosti razdelan ter urejen in usklajen  scenarij, oziroma program,  razvil kar sam od sebe, z igro slepih naključij?

"Zares, ti si ustvaril moje ledvice, me stkal v materinem telesu. Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen, čudovita so tvoja dela."   (Ps 131,13.14)


Vir >>>

10. januar 2015

Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta

Naslednji dan je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: "Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta. 30 Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj, kajti bil je prej kakor jaz. 31 In jaz ga nisem poznal, vendar sem zato prišel in krščujem v vodi, da se on razodene Izraelu." 32 In Janez je izpričal: "Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim. 33 In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: 'Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.' 34 In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin."    (Jn 1,29-34)

Ob Jezusovem krstu se je zgodilo nekaj nenavadnih stvari. Janezu Krstniku se je zdelo nadvse nenavadno in celo čudno, da se Jezus prišel k njemu krstit, zato mu je rekel: "Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni." (Mt 3,14b) Janez je namreč krščeval v odpuščanje grehov. Zavedal se je namreč, da je on sam grešnik, Jezus pa Mesija, zato se mu je zdelo logično, da Jezus krsti Janeza, ne obratno. Toda Gospod se ni dal: "Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost." (Mt 3,15b) 

Res je, da Jezus ni potreboval krsta za odpuščanje grehov, saj sam ni imel nobenega greha. Toda on se je s tem dejanjem poistovetil z grešniki, zavoljo katerih je prišel na svet. S svojim življenjem in žrtveno smrtjo na križu je prišel zastopat svoje lastno izvoljeno ljudstvo pred Bogom Očetom. Zato ga je Oče razglasil kot svojega ljubljenega Sina, nad katerim ima veselje (cf.  Mr 1,11). 

Janez Krstnik je prepoznal svojega bratranca Jezusa kot Mesija, poprej ga namreč ni poznal kot takega (cf. Jn 1,32). Sveti Duh, ki se je spustil na Jezusa v podobi goloba, se ni le spustil, ampak je nad njim tudi ostal. V Stari zavezi se je Sveti Duh pojavil nad kako osebo, da bi mogla izpolniti kako posebno nalogo od Boga, nad Jezusom pa se je izpolnila Izaijeva prerokba: 
Na njem bo počival GOSPODOV duh:
duh modrosti in razumnosti,
duh svéta in moči,
duh spoznanja in strahu GOSPODOVEGA. (Iz 11,2)  

Janez je o njem pričeval kot o Božjem Sinu in o Božjem Jagnjetu, ki odvzema greh sveta. Njegova poglavitna naloga, ki jo je izpolnil na zemlji je bila, da nam pridobi večno in popolno odrešenje vseh naših grehov. Starozavezne žrtve so se morale ponavljati, ker so bile nepopolne; grehu je morala slediti zadostilna žrtev, naslednjemu grehu naslednja žrtev itn., Jezus Kristus pa je s svojo smrtjo na križu enkrat za vselej izvršil popolno daritev, žrtev in zadostitev za naše grehe ( cf. Heb 10,1-14).  On je nastopil kot popolno žrtveno Jagnje, ki odvzema greh sveta. 

Kdorkoli pride k njemu, ne glede na to, kako grešen je, in se spreobrne od stare grešne poti ter se oklene Jezusa kot edinega upanja za odpuščanje vseh svojih grehov, prejme popolno odpuščanje in večno življenje. Ali poznaš Jezusa kot Božje Jagnje, ki odvzema ves tvoj greh?