30. maj 2016

Ti nisi tvoja spolnost


You Are Not Your Sexuality from The Gospel Coalition on Vimeo.

V sodobnem času nas družba in mediji vseh vrst bombardirajo s spolnostjo in nam dopovedujejo, naj se poistovetimo s takšno ali drugačno spolno usmerjenostjo, ker naj bi to dajalo  našemu življenju večjo polnost.

Anglikanski pridigar Sam Allberry se ne strinja s takim pogledom, čeprav se osebno sooča z lastno istospolno usmerjenostjo.

V zgornjem govoru, ki traja malo manj kot 33 minut, je v petih točkah podal svoje misli o tem, kako naj kristjan, ki ga privlačijo osebe istega spola istega spola, gleda na to problematiko:
  1. Tvoja identiteta je v Kristusu.
  2. Biti Jezusov učenec je težko.
  3. Božja beseda je dobra.
  4. Cerkev je tu bistvenega pomena.
  5. Pred nami je slavna prihodnost.
Več o tem najdete na spletni strani The Gospel Coalition >>>


28. maj 2016

Ali te Bog pozna?

Živel je bogataš. Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na dan sijajno gostil. 20 Pri njegovih vratih pa je ležal revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno ran po telesu. 21 Rad bi se najedel tega, kar je padalo z bogataševe mize, in celo psi so prihajali in lizali njegove rane. 22 Revež je umrl, in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogataš je umrl in bil pokopan. 23 In ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč videl Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. 24 Zaklical je: "Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu." 25 Abraham mu je rekel: "Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro, Lazar pa prav tako húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. 26 Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne da priti k nam." 27 Nato mu je bogataš rekel: "Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta. 28 Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj mučenja!" 29 Abraham mu je dejal: "Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!" 30 Ta pa mu je odvrnil: "Ne, oče Abraham, toda če pojde kdo od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili." 31 On pa mu je dejal: "Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih."
(Lk 16,19-31)  

Ljudje smo po naravi egocentrična bitja. S tem nočem reči, da smo bili taki tudi ustvarjeni. Ne, ampak smo postali taki, ko sta naša prednika spustila med nas nekaj, čemur pravimo greh. Greh ni le tisto, kar zagrešimo, ampak je nekaj, kar popolnoma obvladuje človeka v njegovem naravnem stanju. 

Poglejmo si bogataša v zgornji Jezusovi priliki. Jezus nikjer ne pravi, da je bil omenjeni človek hudoben, ali da je hote storil kaj zelo hudega in nemoralnega.  Le to nam pove, da je živel popolnoma usklajeno z znanim latinskim rekom: "Carpe diem," ali po naše: "Uživaj dan." Gre za popolno osredotočenost nase, čisto v stilu z današnjimi spodbudnimi izreki, kot so: "Drznite si biti sebični!" ali  pa: "Razvajajte se!  Pustite se razvajati!" in podobno. Tovrstne spodbude so pravzaprav povsem nepotrebne, saj smo že sami po sebi preveč nagnjeni k sebičnosti, podobno kot bogataš iz prilike. Seveda mi kdo utegne reči, da  on ni tak kot omenjeni možakar, saj pogosto daruje denar v dobrodelne namene in stara oblačila Rdečemu križu ali  Karitasu.  Toda, če dobro premislimo, tudi dobra dela, ki jih opravljamo pred drugimi, da bi nas vsi občudovali, ali pa tako, da občudujemo sami sebe ter svojo dobroto in darežljivost, niso nič drugega kot sad sebičnosti. Vse kar je iz sebičnosti, nima pred Bogom nobene cene. Zato pravi prerok Izaija: "Vsi smo postali kakor umazanec, vsa naša pravična dela kakor umazana obleka."  (Iz 64,5) 

Bogataš iz prilike torej ni nikogar ubil, ničesar ukradel, nikogar oropal, ali kaj podobnega. Živel je povprečno življenje slehernika. Toda, v priliki obstaja zanimiva podrobnost: nikjer ni omenjeno bogataševo ime, omenja pa se ime reveža. To je edina od vseh Jezusovih prilik, kjer se pojavi neko osebno ime in to je ime nepomembnega reveža Lazarja. Ob tem je vredno pomisliti, kdo je sploh  pomemben pred Bogom: očitno tisti, ki ga Bog pozna, a Bog pozna tiste, ki poznajo njega. Tu gre za osebni odnos posameznika z Bogom in obratno. Bogataš je bržkone hodil v tempelj, opravljal določene obvezne rituale, celo daroval kak denar v verske namene, toda z Bogom ni bil v osebnem odnosu. Bog ga ni poznal. je pa Bog poznal Lazarja, reveža, ki je pred bogataševo hišo ležal poln ran in so bili njegovi edini prijatelji psi, ki so lizali njegove rane. Psi so pri Judih tistega časa veljali za nečiste živali (podobno kot še danes pri pravovernih muslimanih), razen tega tu ni šlo za kakšne prisrčne kužke, ampak za napol divje mrcine, ki jim ni dobro priti v zobe.

Je Bog poznal Lazarja, ker je bil le-ta revež, ki je zelo trpel? Če bi bilo tako, potem bi se reševali edino reveži, zlasti trpeči. Apostol Jakob pravi s tem v zvezi: "Poslušajte, moji ljubi bratje! Ali ni Bog izbral tistih, ki so revni na svetu, a bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil vsem, kateri ga ljubijo?" (Jak 2,5) Revščina sama po sebi ni nobena  prednost pred Bogom, ampak bogatost v veri. Jezus pa pravi: "Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo." (Mr 10,25) Ko so ga spraševali, kdo se potemtakem sploh lahko zveliča, jim je odgovoril "Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče." (Mr 10,27) Samo bogastvo ni problem, problem je njegova sebična uporaba, kot je problem sebična uporaba ali zloraba katerega koli Božjega daru.

Če bi bil neimenovani bogataš iz prilike v pravem odnosu z Bogom, ne bi na koncu pristal v peklu. Tudi njegovo ravnanje s soljudmi bi bilo drugačno. Lazar je vse svoje zaupanje postavil v Boga in pristal v "Abrahamovem naročju".  Poznal je Boga in Bog je poznal njega. Pekel je neizbežna realnost za vse, ki ne poznajo Boga, ne glede na to, kaj govoričijo liberalni teologi. Kot nas uči prilika, med peklom in nebesi ni prehoda (cf. Lk 16,26). Tudi danes nekateri govorijo, kot bogatin iz prilike: "Ko bi kdo vstal od mrtvih in prišel povedat, kako je tam, potem bi verjel," ali pa: "Zakaj se Bog ne prikaže, da bi potem lahko veroval?"  Če bi se nekomu prikazal Bog, potem ta v bistvu ne bi veroval, ampak videl. Sam osebno raje ne bi videl Boga na tak način: "Kajti naš Bog je ogenj, ki požira." (Heb 12,29.  Cf. 5Mz 4,24. Iz 30,27) Toda Bog se je tudi učlovečil v osebi Jezusa Kristusa in prišel na svet odrešit grešnike (cf. 1Tim 1,15). Živel je popolno življenje, prestal kruto in sramotno smrt na križu za naše grehe in vstal od mrtvih (cf. Rim 4,25). On je živ dokaz, da obstaja večno življenje in da se po njem odpuščajo grehi (cf. Lk 24,48. Apd 13,38).

Nihče, kdor veruje v Jezusa Kristusa ne bo trpel v peklu pogube, kajti kdor pozna njega, ta tudi pozna Boga (Jn 14,7 ss.). Jezus je obljubil: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16)   Kdor veruje v Jezusa, tega pozna Bog. Veruj vanj in rešen-a boš!
 


Evangelij - edino upanje






24. maj 2016

Spreobračati ali evangelizirati?

Pokristjanjenje Vendov. Vir: Heritage History
Kot poroča spletna stran Christian Today piše,  je  rimski kardinal Kurt Koch, ki je zadolžen za ekumenizem, kakor si ga pač predstavljajo v Rimu, na medreligijskem srečanju na Woolfovem institutu v Cambridgeu (v mojem poenostavljenem prevodu) izjavil naslednje: 

"Naše poslanstvo je, da spreobračamo vse nekristjane, razen Judov." 

Ne bom se spuščal v podrobnosti glede tega, kaj si  gospod kardinal predstavlja pod pojmom nekristjani. Judov naj ne bi spreobračali, ker da sodijo v izvoljeno ljudstvo. 

Z njim se ne morem strinjati glede dveh stvari. 

Prva je, da spreobračanje ljudi ni naša dolžnost. Cerkev, ki je v določenih časih tako razmišljala, je ravno zaradi občutka dolžnosti močno grešila in se,  v povezavi s svetno oblastjo, zapletla v hude zločine. Tak način je spominjal na muslimanski džihad, ne pa na način, vreden našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa. Naloga kristjanov ni spreobračanje, ampak oznanjevanje evangelija.  Jezus je naročil apostolom: "Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!  Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen." (Mr 16,15.16) Sodba je seveda Božja, ne človeška zadeva. Apostoli niso imeli v rokah nobenega človeškega sodišča ali česa podobnega. Naloga cerkve je torej, da oznani evangelij. Spreobračanje je delo Svetega Duha, ki veje, kjer in kakor hoče (cf. Jn 3,8). Kogar Duh spreobrne, ta bo veroval in bo rešen.

Drugič, kardinal Koch pravi, podobno kot dispenzacionalisti, da Judje ne potrebujejo spreobrnjenja, Seveda ne potrebujejo takega "spreobračanja", kot so jim ga vsiljevali v preteklosti. Takega spreobračanja ne potrebuje nihče! Toda, tudi njim je treba povedati veselo novico odrešenja. Jezus je apostolom naročil: "[I]n boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta." (Apd 1,8b) Apostoli so torej najprej Judom oznanili evangelij. Sveti Duh pa je bil tisti, ki je po besedah veselega oznanila deloval v ljudeh.

Naloga kristjanov torej ni spreobračati, ampak evangelizirati. Spreobračanje je potem naloga Svetega Duha. Kadar in kjer Bog deluje, takrat in tam zagotovo deluje.



21. maj 2016

Bog je enega bistva, a vendar v treh osebah





Jezus je pristopil in jim spregovoril: "Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. 19 Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha 20 in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta." 
(Mt 28,18-20)

"V skladu s to resnico in z Božjo besedo verujemo v enega samega Boga, ki je ena sama bit, v kateri so tri osebe, ki so, v skladu s svojimi nedeljivimi lastnostmi, dejansko, resnično in večno različne. Te osebe so Oče, Sin in Sveti Duh. Oče je vzrok, izvor in počelo vseh stvari, tako vidnih kot nevidnih; Sin je beseda, modrost in podoba Očeta; Sveti Duh je večna sila in moč, ki izhaja iz Očeta in Sina. Vendar Bog kljub tej različnosti ni razdeljen na tri, saj nas Sveto pismo uči, da imajo Oče, Sin in Sveti Duh vsak svojo lastno osebnost, ki se razlikuje po svojih lastnostih, vendar tako, da so vse te tri osebe en sam Bog. Iz tega je razvidno, da Oče ni Sin, Sin pa ni Oče, enako ni Sveti Duh niti Oče niti Sin. Vendar te tako različne osebe niso niti ločene niti pomešane, kajti tako Oče kot Sveti Duh nista privzela nase mesa, ampak samo Sin. Oče nikoli ni bil niti brez Sina niti brez Svetega Duha. Kajti vsi trije so sovečni in enega bistva. Nobeden ni ne prvi ne zadnji, kajti vsi trije so eden v resnici, moči, dobroti in usmiljenju."


Tisto, česar Jezus nikoli ni rekel (10)


Ne, on je rekel: "Hodi (ali: Hodita, ali: Hodite) za menoj!"  (cf. Mt 8,22. 9,9. 16,24. 19,21. Mr 1,17.  Jn 1,43. 12,26, 21,19.22)

17. maj 2016

Jedro krščanstva

Reformirani teolog Michael Horton je nedavno izdal knjigo z naslovom Core Christianity, v kateri je podal bistvena in temeljna verovanja kristjanov. Njegov kolega R. Scott Clark se je z njim pogovarjal o vsebini knjige, pa tudi o pravem razmerju med doktrino in izkustvom...

 Celoten posnetek je traja približno 27 minut in pol.