V Emavs

Dogodek, ki nam  ga opisuje Evangelij po Luku 24,23-35, nam nazorno prikazuje, v kakšnem klavrnem stanju so bili Jezusovi učenci po Gospodovem križanju. Vsi so se poskrili ali pa razbežali. Med slednje lahko uvrstimo Kleopa in anonimnega učenca, ki sta se namenila v Emavs. Na poti se jima je pridružil neznan spremljevalec, ki je bil v resnici Jezus, a ga nista prepoznala.  Kleopa   je neznancu razlagal o pokopanih upih in pričakovanjih Jezusovih učencev: "Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael." (Lk 24,21a)

Učenci so bili prepričani, da je Jezus Mesija, a so si tega Mesija predstavljali približno tako, kot so si ga predstavljali tedanji Judje in si ga še danes predstavlja tisti bolj pobožni del judovskega ljudstva. Bil naj bi vladar, ki bo osvobodil judovsko ljudstvo tuje tiranije. S tem je bilo bržkone povezano dogajanje ob cvetni nedelji, ko so ga učenci v Jeruzalemu pričakali kot kralja. Celo pri zadnji večerji so se apostoli prepirali, katero mesto bo kdo od njih zasedel v prihajajočem Božjem kraljestvu. Križanje in Jezusova smrt sta prekrižala račune učencev, zato so se počutili opeharjene in so najprej poskrbeli za lastno varnost. 

Potem pa je napočil prvi dan tedna, ki mu danes pravimo nedelja in so se pojavile čudne govorice, ki so osupnile učence: "Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi." (Lk 24 22.23) Ženskega pričevanja v takratni patriarhalni kulturi ni nihče resno jemal.  Poleg tega tudi v tedanjem času noben normalen človek v Palestini ni verjel v mrliče, ki bi hodili iz grobov. To še zlasti zato, ker bi za sprehod izven groba moral najprej od zunaj odvaliti dvotonski kamen, kar je tistemu v grobnici fizično nemogoče. Čeprav jima je Jezus  po poti potrpežljivo razlagal iz Pisem, da je Mesija moral vse to pretrpeti in biti poveličan, še vedno nista vedela s kom imata opravka (cf. ibid. vv. 25-27). 

Ko so prispeli v Emaus, se je neznanec delal, kot da hoče iti naprej, nakar se je "dal prepričati", da je ostal z učencema. Tedaj se je zgodilo tisto, zanju nepričakovano:

Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. 31 Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. 32 In rekla sta drug drugemu: "Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?"    (Lk 24,30-32)

 Učenca sta končno prepoznala skrivnostnega spremljevalca. Jezusovo dejansko navzočnost sta sicer čutila ves čas, ko jima je razlagal Pisma. Da, Jezusova smrt ni bila nekaj  nesmiselnega, kar dokazuje njegovo vstajenje.

Naš Odrešenik Jezus Kristus zagotavlja vsem, ki vanj verujejo, večno življenje, oziroma, kot piše sv. Pavel: "Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih."  (1Kor 15, 3b.4a)  Usmrčen je bil za naše grehe, njegovo vstajenje pa je dokaz, da je resnični Mesija, Odrešenik. Bogu hvala za to!