Na Facebooku se je pojavila tudi ta misel, ki pravzaprav ni brez soli. Za vsak primer, če bi zgornja slika po kakšnem spletu okoliščin izginila (ne bi bilo prvič), bom vsebino, ki je na njej, še enkrat napisal, vključno s pravopisnimi napakami.
Enkrat mi je en zelo veren gospod rekel tako, v cerkev hodijo večinoma žleht ljudje, dobri in pošteni nimajo potrebe po cerkvi.
O cerkvi in o vernih ljudeh obstaja veliko takih in podobnih "urbanih legend". Ne bi razpravljal o tem, koliko so resnične in koliko ne. S tem naj se ukvarjajo ljudje iz sveta, ki pravijo, da so dobri ter pošteni in nimajo potrebe po cerkvi.
V izjavi tega zelo vernega gospoda se nahaja globoka resnica. Jezus je ob neki priložnosti rekel: "Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike." (Mr 2,17b. Cff. Mt 9,13b, Lk 5,32). To je bil njegov odgovor na zgražanje dobrih in poštenih ljudi, ker se je družil s sumljivim, skratka, z žeht ljudmi. Eni od takih so bili cestninarji. Danes bi jim rekli davčni izterjevalci. Osovraženi so bili vsaj iz dveh razlogov: delali so za rimsko oblast, zaradi česar so veljali za domače izdajalce, poleg tega so pobirali dosti več, kot so znašali sami davki. Potem so bile tu prostitutke (cf. Lk 7,37 ss.). Dobre in poštene je ob neki priložnosti prav grdo ozmerjal, rekoč: "Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel k vam na poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in vlačuge pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi potlej niste skesali, da bi mu verjeli." (Mt 21,31.32) Si lahko mislite, da bi imeli goljufivi davčni izterjevalci in vlačuge pri vstopu v Božje kraljestvo prednost pred dobrimi in poštenimi? Dobri in pošteni so ob neki priložnosti takole ocenili tiste, ki so sledili Jezusu: "Je li kdo izmed prvakov sprejel vero vanj, ali izmed farizejev? Ampak ta drhal, ki ne pozna zakona; prekleti so!" (Jn 7,48.49 CHR) Farizeji so veljali za dobre in poštene, ker so si prizadevali živeti v popolni poslušnosti Mojzesovemu zakonu. Vprašanje je, koliko so bili pri tem uspešni. Drhal, torej žleht ljudje, ki niso poznali zakona, temu zakonu (ali postavi) niso mogli slediti, so pa zato sledili Jezusu. Od kod ta razlika?
Tako imenovana drhal, davčni izterjevalci, prostitutke in grešniki vseh vrst, skratka, žleht ljudje, so se zavedali svojih pomanjkljivosti in grešnosti. Vedeli so, da so slabi in da potrebujejo Odrešenika. Tako imenovani dobri in pošteni so se imeli za predobre in za prepoštene, da bi se zavedali svojih slabosti in nepoštenosti. Zato so se počutili vzvišene nad tako imenovano drhaljo.
Je danes kaj drugače? So ljudje, ki hodijo v cerkev in menijo, da so dobri in pošteni, saj niso nobenega ubili, kaj večjega ukradli in podobno, poleg tega imajo na svoji strani Boga, kajne? Obstajajo tudi taki, ki enako menijo, da so dobri in pošteni, saj niso nobenega ubili, kaj večjega ukradli in podobno, poleg tega imajo na svoji strani znanost ali karkoli, kajne? Pravzaprav bi lahko obe našteti kategoriji spravili pod etiketo farizejev, ker se oboji zanašajo na svojo dobroto in poštenost, one druge pa imajo za žleht. Za oboje je značilna samopravičnost. Ta problem je vsesplošen. J. C. Ryle je nekoč zapisal: "Po naravi smo vsi samopravičniški. To je dedna bolezen vseh Adamovih otrok."
Zato bi popravil stavek, v katerem pravi, da hodijo v cerkev večinoma žleht ljudje. Pisati bi moralo: "V cerkev hodijo sami žleht ljudje." Ta žleht velja za vse cerkve in religije, pa tudi za vse ljudi. Božja beseda namreč pravi, da pred Bogom "[n]i pravičnega, niti enega." (Rim 3,10b) Pred Bogom ni torej nihče sam po sebi pravičen, vsi smo žleht. Obstaja rešitev, o kateri pravi v nadaljevanju: "Božja pravičnost
se daje
po veri v
Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike: saj so vsi grešili in so brez Božje slave, opravičeni pa so zastonj
po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu." (Rim 3,22-24) Bog nam torej ponuja pravičnost, ki ni naša lastna, ampak tuja, Kristusova. To pridobimo po veri. Bog nam nudi opravičenje, ki je zastonj, po njegovi milosti. To opravičenje nam je zadobil Jezus Kristus. V zgodnjekrščanskem spisu Pismo Diognetu beremo:
V kom bi lahko dosegli opravičenje mi, ki smo nepostavni in nepobožni, razen v edinem Božjem Sinu? O sladka zamenjava, o neizsledljivo stvarjenje, o nepričakovane dobrote [euergesíai]: zavoljo tega je nepostavnost mnogih skrita v enem Pravičnem in pravičnost Enega opravičuje mnoge nepostavne.*
Ker smo žleht, bodimo kot prostitutke, cestninarji in druga tako imenovana drhal, ki je sledila Jezusu! On daje popolno opravičenje, njegova pravičnost opravičuje mnoge nepostavne. Bogu hvala za ta dar!
_________________________
*Logos v obrambo resnice, Izbrani spisi zgodnjih krščanskih apologetov, Mohorjeva družba Celje, 1998. S. 576.
Ni komentarjev:
Objavite komentar