02. november 2010

Kaša iz Trubarja

Iz ultramontanskih krogov  zadnje čase spet prihajajo razni "klasični" rimski prosti spisi, ki omalovažujejo Trubarja in druge slovenske reformatorje. To ni nič novega, saj je podobno počel dr. Josip Gruden v  Zgodovini slovenskega naroda, ki jo je izdajal v letih  pred in med prvo svetovno vojno. In seveda mnogi drugi  iz rimskih logov.

Na dan reformacije je prišel s podobno bombico  na plan g. Robert Kaše, ki je na svojem blogu napisal prispevek z naslovom: "Tovariš Trubar, kakšna pa je bila pravzaprav vaša vloga v vsem tem?",  pričujoči spis, ki  ga  zdaj berete,  pa je odgovor na kašo, ki jo je skuhal g. Robert Kaše.

Najprej začne z odnosom Slovencev do Primoža Trubarja in reformacije, ki da je zelo zanimiv. To zanimivost podkrepi z dvema nasprotujočima si izjavama političarke in sociologa religije. Kot da je kaj nenavadnega, če politiki govorijo, kakor pač govorijo. Nekaj let nazaj so nas po politični liniji na dan reformacije na državni proslavi pitali s Hrenom, pa kaj? Smo preživeli. Tako bo tudi g. Kaše moral nekako preživeti z izjavami ministrice. In kje je zdaj ta zanimiv odnos Slovencev do Trubarja? To najbrž ve le avtor, ki je skuhal kašo iz Trubarja. Ali pa po njegovem mnenju živita na svetu le še dva Slovenca, oziroma še bolje, ena Slovenka in en Slovenec: Majda Širca in Marjan Smrke. Iz srca mu priznam pravico do tega mnenja. Glede sprostitve, ki naj bi je (ne) prinesla reformacija je pa res težko kaj tehtnega povedati, saj je štajerski Ferdinand (kasnejši  cesar sv. rimskega cesarstva  Ferdinand II.) sproščal ozračje z izganjanjem predikantov in "krivoverskih" učiteljev, kurjenjem "krivoverskih" bukev in z izgonom vseh njegovi vladarski katoliški in apostolski volji neposlušnih in neprilagodljivih. Ozračje je bilo torej sproščeno na prav zanimiv  in zelo rimski način...

Avtor dalje  v duhu nekakšnega nacionalizma in protiplemiškega resentimenta 19. stoletja,ugotavlja da so se "nove vere" oprijeli predvsem plemiški in nemško govoreči krogi, kar ni daleč od resnice.  So pa ti "grdi plemiški Nemci" pridno financirali književno delo  slovenskih protestantov.  Kmetje se iz "razrednih razlogov" v glavnem niso navduševali nad reformacijo,  oprijemali so se je  predvsem na posestvih, ki so pripadala bamberški, freisinški, brixenški in še kateri škofiji (če se že gre nacionalizem, naj   gre do konca) in še kakšni opatiji.

Strinjam se z g. Kašetom, da je Trubarjev Katekizem zahtevno teološko delo, ki ga takratni preprosti kmet ni mogel razumeti, pa celo danes, ko imamo posodobljen slovenski prevod , ga ne bi ravno uvrstil med dela, ki jih poleti prebiramo na plaži. Tukaj me g. Kaše spominja na tiste kranjske ozkosrčneže, ki so v Prešernovem času pesnika kritizirali, ker je pisal visoko poezijo, češ, da pohujšuje naše dobrosrčno ljudstvo, in da je treba za ljudstvo pisati preproste pesmice in povestice, izobraženci pa si lahko itak  privoščijo dela visoke kulture v nemščini. Ampak Prešeren je kljub negodovanju teh vplivnih, tudi cerkvenih krogov, pisal visoko poezijo. Le za koga? Tako je tudi Trubar pisal tudi za izobražence, čeprav so le-ti znali nemško in latinsko. Tako je oral ledino na področju oblikovanja slovenskega teološkega izrazoslovja. Očitno pa g. Kaše ne ve, ali pa noče vedeti, da  obsega približno dve tretjini Trubarjevega Abecednika (Abecedarium und der klein Catechismus In der Windischen Sprach) iz leta 1550 mali katekizem! Prav ta je bil namenjen  "mladim inu preprostim Slovencem." In še več podobnih katekizmov so napisali naši reformatorji! Poskrbljeno je bilo torej tudi za "gmajn folk". Avtor tudi vzdihuje, da so bili "Trubarjevi prešanci" zelo dragi. Seveda so bili. Tedaj so bili vsi prešanci izredno dragi, ne le Trubarjevi. Dalmatinov prešanec Sveto pismo je stal toliko kot par volov.

Avtor nato modro ugotavlja, da si Trubar ni izmislil slovenščine. Ob tej ugotovitvi sem se res od srca nasmejal. Tudi  Dante si ni izmislil italijanščine, pa ga Italijani vseeno cenijo. Z g. Kašetom in njegovimi slavističnimi znanci se tudi strinjam, da Trubar ni imel nobenih slavističnih ambicij. Res je. Dr. Gruden mu npr. očita, da nas je (Trubar) z uvedbo slovenščine kot posebnega knjižnega jezika ločil od drugih "Jugoslovanov". Torej ni imel niti jugoslavističnih, kaj šele kake slavistične ambicije. Pa slovenističnih tudi ne. Zanimali   so ga lubi Slovenci,  ne slovenistika ali slavistika. Zato je njegovo delo kolateralna korist za slovenski narod, zaradi česar se ga danes mnogi s spoštovanjem in hvaležnostjo  spominjajo, čeprav niso verni!

Ni res, da protestantizem ni prinesel nič, ampak je dal v pol stoletja kakih 50 knjig, med njimi kapitalno delo, to je prevod Svetega pisma. Protestantsko gibanje je tudi hotelo uvesti šolo v vsako faro. Štajerskemu Ferdinandu se lahko g. Kaše skupaj z vesoljno RKC zahvali, da je tako temeljito počistil z reformacijo, da na koncu res ni ostalo nič. Če se že  nekateri gredo nacionalizem in protifevdalni resentiment, naj bodo dosledni in priznajo, da je nemško govoreči vladar  zatrl reformacijo na Slovenskem. Isti možakar je bil potem zaslužen tudi za začetek tridesetletne vojne. 

Naslednja cvetka je trditev, da bi lahko  reformacija usodno razdelila slovenski narod na dva dela, ki bi se potem med sabo spopadla. V zgodovini se nikoli ne vprašamo, kaj bi bilo, če bi bilo, ampak, kaj je bilo. Vemo pa, da je pri usodnem razdeljevanju slovenskega naroda od 19. stoletja dalje participirala ravno protireformacijska rimska cerkev (če se že gremo nacionalizem bodimo  dosledni in  priznajmo, da je ta kljub svoji vesoljnosti v bistvu italijanska), vemo pa tudi, da je bila  njena vloga pri nacionalni razklanosti med drugo svetovno vojno zelo velika.

Glede politizacije Trubarja se popolnoma strinjam z avtorjem (tudi to sem že nekajkrat obsodil na tem blogu), zanjo pa so krivi tudi ljudje na desnici, ki so se Trubarju v veliki meri odrekli in ga prepustili nasprotni strani.  Strinjam se tudi, ko pravi, da ni bil Trubar revolucionar. Res ni bil revolucionar v jakobinskem ali boljševiškem smislu. Bil je revolucionar v Kristusovem smislu, ki je deloval z oznanjevanjem evangelija, ne z orožjem ter gorjačo. Ne vem, kaj si g. Kaše predstavlja pod pojmom svobodni duh, ko pravi, da protestanti nismo kaki svobodni duhovi. Svoboden sem v toliko, da mi papež  ali kaka vrhovna nuna Rode ne gleda pod kovter, sicer pa je res, da uživam tisto svobodo, h kateri nas je poklical Kristus: "Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti." (Gal 5,1) Apostol Peter pravi s tem v zvezi: "Živite kot svobodni ljudje, vendar ne tako, da bi bila vaša svoboda zagrinjalo zla, ampak kot Božji služabniki." (1Pt 2,16)

In kaj potem, če je bil Trubar na začetku katoliški duhovnik? Protestantskih idej se zagotovo ni nalezel le pri katoliškem škofu, o katerem bi lahko rekli, da je bil katoliški v najbolj žlahtnem , ne pa v rimskem pomenu te besede. To pa zato, ker je bil osebno de facto reformiran!

Glede praznovanja dneva reformacije morda res marsikdo ne ve, kaj naj bi praznoval. Enako je pri drugih praznikih, zato predlagam, da vsakdo na te dneve praznuje tisto, kar želi. Ampak tega ljudi res ni treba učiti, kajne?

G. Kašetu ne branim, da slavi Slomška, ki ga tudi sam zelo cenim, saj bi bile brez prizadevanja  tega moža meje na Štajerskem gotovo drugačne, pa ne v našo korist (ne upam si  seveda reči, kako bi bile videti te drugačne meje).  Bojim pa se, da je celo ta mož za g. Kašeta "preširok", saj je bil eden redkih rimskih hierarhov, ki je v tistem času, ko so protestantsko stran pri nas na veliko demonizirali,  znal povedati tudi kaj lepega o Trubarju in protestantskih piscih. O Prešernu pa je za razliko od kranjskih ozkosrčnežev rekel, da je genij.

Ampak tudi Slomšek je začel pisati slovensko v "bohoričici", te pa si ni izmislil niti on niti Bohorič, ampak Trubar!  Torej bi ji morali reči trubarica. Lahko je sejati, kjer je drugi oral in žeti, kjer je drugi sejal. Pa tako brezpomemben je bil ta tovariš Trubar iz kaše, ki jo je skuhal g. Kaše, tako da ga je moral imenovani gospod vprašati: "Tovariš Trubar, kakšna pa je bila pravzaprav vaša vloga v vsem tem?"



5 komentarjev:

Vladimir pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
Vladimir pravi ...

Tudi jaz sem napisal odmev na Kašetov blog, tukaj:
http://www.ednevnik.si/entry.php?w=Werner&e_id=140115

Dizma pravi ...

Sem prebral, dobro povedano. Hvala za obvestilo.

osvobojen pravi ...

Odličen prispevek!

Dizma pravi ...

Hvala.