Idrijski protestanti 16. stoletja

                         

Uvod:

Za strokovni posvet o idrijskih protestantih 16.stoletja, smo se v Idriji odločili že v »Trubarjevem«
letu 2008, a se nam je organizacija, zaradi spleta okoliščin, zamaknila. Letos bomo dogodkom, ki
so v tistem razgibanem času doprinesli k temu, da smo se Slovenci s Primožem Trubarjem na čelu
oblikovali kot narod, dobili temelj na katerem se je razvila naša kultura in samozavest in se
postavili ob bok razvitim narodomEvrope, posvetili vso pozornost. Poseben poudarek bomo
sevedanamenili delu in pomenu idrijske protestantske skupnosti, ki je v nastajajočem rudarskem
mestu z okrog 1000 prebivalci (Ljubljana jih je takrat imela 4000) odigrala v gospodarskem in
kulturnem življenju kraja pomembno vlogo.

Potem, ko je bil rudnik za časa izkoriščevalskega upravitelja Urbana Ainkürna (1549 – 1586)
zanemarjen inopremljen s primitivnimi produkcijskimi sredstvi, je njegov naslednik Gregor Komar
(1586-1595), prvi rudniški upravitelj slovenskega rodu in vnet protestant, pristopil k temeljiti in
širokopotezni prenovi podjetja. Poudariti gre njegovo slovensko poreklo. Predvidevamo lahko, da je
bil tudi zato vnet pripadnik idej in reform, ki jih je pokončno, vztrajno in brezkompromisno uvajal
Primož Trubar. Do leta 1945 je bilo  le malo rudniških upraviteljev slovenskega rodu, na tiste pa, ki
so bili (Franc Anton Steinberg, Marko Vincenc Lipold), smo lahko ponosni, saj so se trajno zapisali
v zgodovino, kot izjemno sposobni  strokovnjaki in organizatorji.

Ko obravnavamo obdobje protestantizma v Idriji, ne moremo mimo upora idrijskih rudarjev leta
1579, za katerega lahko trdimo, kot je zapisala dr.Marija Verbičeva, da je bil prvi te vrste na
slovenskihtleh. Matevž Ebensdorfer, učitelj in zato najbrž tudi protestant, ki je upornim rudarjem
spisal vlogo na deželnega kneza, je bil izgnan in zaprt v Gradcu.

In končno seveda ne moremo mimo šolstva. »Kmalu po začetku druge polovice 16.stoletja in
nedvomnozaradi prodirajočega protestantizma, so v Idriji ustanovili šolo z učiteljem, ki so mu
rudarji dajali bolj ali manj stalno plačo«, je zapisala Slavica Pavlič v svoji Zgodovini idrijskega
šolstva.  Leta 1581 je bila tudi uradno ustanovljena prva, protestantska, ljudska šola za vse
otroke. Na njej je  med drugimi poučeval Peter Gallus, bližnji sorodnik, lahko tudi brat, bolj
slavnega Jakoba Gallusa, ki je poljudskem izročilu tudi bival v Idriji. Vse našteto govori v prid temu,
da se temu obdobju posveti primerna pozornost in se idrijskim protestantom 16.stoletja postavi
trajno obeležje.

Povzetki predavanj:

dr. Marko Kerševan

Protestantsko krščanstvo in protestantska etika

Kaj je protestantsko krščanstvo? „Vera čistega evangelija“ „Cerkev kot Cerkev Božje besede in skupnost vseh vernikov“... Štirje protestantski „samo“: samo po Kristusu, samo po milosti, samo po veri, samo po Pismu. Nauk o opravičenju grešnika/brezbožneža kot središče krščanske vere.

„Vera čistega evangelija“(Trubar)  in (katoliška) ljudska religioznost  v 16.stoletju.“Odčaranje sveta“.

 „ V cerkvi berejo evangelij in poslušajo pridige...drugega nimajo nič“ . Kaj so vendarle  imeli? Stiska in samozavest protestantskega vernika.

Protestantska etika (poklica): delo in/kot poklic, delo in/kot molitev. Znanstveno delo kot poklic („v slavo  Božjo in dobrobit človeštva“).

In kaj je vse to (lahko) pomenilo idrijskim rudarjem 16.stoletja? In kaj (lahko) pomeni danes...?

Reformacija, protestantsko krščanstvo in prispevek k nastanku – in obstanku - (nekaterih )značilnosti moderne družbe: moderni individualizem, osebna odgovornost in verska svoboda, delovna usmerjenost,  racionalizacija in sekularizacija.. .

Janez Kavčič

Protestantizem na Idrijskem

Slovenski protestantski reformatorji, ki so polagali temelje naše nacionalne zavesti, kulture in književnosti, so preko svojih somišljenikov in sodelavcev odločilno vplivali tudi na dogajanjav Idriji v drugi polovici 16. stoletja. Protestantski veroizpovedi, ki se je v Idriji razširila po letu1560, je tri do štiri desetletja povečini pripadalo vodstveno in tehnično osebje pri živosrebrovemrudniku s prvim direktorjem slovenskega rodu Gregorjem Komarjem (1586 – 1595) načelu. Doktrino in praktično izkazovanje reformirane konfesije je privzela večina rudarskega življa,in to ne samo nemško govoreči priseljenci, temveč prav tako tudi pretežni del domačinov.
 Idrijskim protestantom gre zgodovinska zasluga, da so v zadnji četrtini 16. stoletja velikopotezno prenovili in razširili rudniške obrate ter jih opremili s tedanjimi vrhunskimi tehničnimi napravami. V skladu s pedagoškim programom Primoža Trubarja so ustanovili prvo idrijsko ljudsko šolo za dečke in deklice, na kateri je v dveh desetletjih poučevalo skupno pet učiteljev. Med njimi posebej izstopata Matija Ebendorfer, ki je rudarjem pisal pritožbe zoper izkoriščanje in Peter Gallus, ki vzbuja pozornost zaradi zvenečega priimka (morebitno sorodstvo s slavnim skladateljem Jakobom Gallusom?).
Predavanje skuša posredovati dosedanje ugotovitve domoznancev in zgodovinarjev o cerkvenih razmerah na Idrijskem v 16. stoletju, o dejavnosti in pomenu idrijskih protestantov in o nasilni rekatolizaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje. V tem kontekstu so upoštevanja vredne predvsem izjemno zanimive vsebine zapisnikov, kot so jih sestavljali vizitatorji, ki jih je v 16. in 17. stoletju na Idrijsko pošiljal čedajski kapitelj. S predavanjem bodo izpostavljena tudi nekatera odprta vprašanja (npr. tako imenovani kriptoprotestantizem), ki vabijo k nadaljnjim raziskavam in razmislekom.

dr.Jože Čar 
 

Tehnično-tehnološki napredek Rudnika za časa upravitelja Gregorja Komarja (1586 – 1595).

V času prvega rudniškega upravitelja  slovenskega rodu Gregorja Komarja (1586 – 1595), protestanta
poprepričanju, se je začelo prvo veliko obdobje tehnično-tehnološkega napredka pri idrijskem rudniku
po podržavljenju leta 1575. Po prihodu v Idrijo se je Gregor Komar nemudoma lotil številnih del, ki
jih je njegov predhodnik Urban Ainkhürn leta  in leta zavlačeval. Začel je z deli pri izdelavi Barbarinega
jaška(1588) in izboljšanju zračenja vzhodnega dela jame, postavljanjem novih črpalni naprav in novih
kamšti na Barbarinem jašku  ter reševanjem številnih težav s povečanjem dotoka energetske vode
k Barbarinemu jašku. Na njegovo pobudo je graška dvorna komora poslala v Idrijo številne vrhunske
strokovnjake iz Kuttenberga, Schlakenwalda in Schwaza. Ti so živeli v Idriji več let in konstruirali
in izdelali številne vrhunske naprave, ki so nespremenjene delovale dolga desetletja. Leta 1595 je –
verjetno predvsem zaradi svojega verskegaprepričanja – brez običajnih postopkov predaje,
Gregor Komar moral zapustiti Idrijo. Njegov naslednikGregor Adler (1596 – 1602) je z začetimi deli v
jami in na površini nadaljeval in jih v večini tudi uspešnokončal. Z izboljšanjem zračenja jame
s prebojem med Barbarinim in Ahacijevim jaškom leta 1607 je bila končana modernizacija idrijskega
rudnika za nekaj nadaljnjih desetletij.

Rafael Terpin

Ljudsko izročilo o Jakobu Petelinu Gallusu

Sledi v idrijski protestantski čas je nedvomno zabrisala protireformacija. Po obsegu revno ljudsko izročilo, ki je vendar preživelo stoletja, bi morali Idrijčani bolj spoštovati. Mislim na Jakoba Petelina Gallusa, slavnega renesančnega glasbenika. Po izročilu je živel tudi v Idriji, na Ta novem placu. Že samo to je dovolj, da bi se smeli Idrijčani z njim in posledično z njegovim delom bolj ponašati.

Nikolaja Munih

Osnovna šola v prihodnosti

Avtorica v prispevku sledi predvsem poslanstvu, ki nam ga je zapustilo obdobje protestantizma in vrednotam, ki so skozi različna zgodovinska obdobja za tem obstala vse do današnjih dni. Pri tem poudari vlogo rudarjev in pomembnost njihovih odločitev, ki so se nanašala na vzpostavljanje in ohranjanje šolstva na idrijskem v kontekstu protestantskih vrednot. Te so danes še vedno aktualne in pomembne, vendar kot takšne manj zavedno prepoznane. V nadaljevanju opozori na nezadostno vrednotenje šolstva v današnjem času ter zahtevno in zaradi daljnosežnosti odgovorno delo pedagoških delavcev. Poudari tudi  pomembnost osnovnošolskega izobraževanja za nadaljnji razvoj in osebnostno rast posameznika in posledično družbe v kontekstu učno-vzgojnega procesa ter pomen povezanosti šole z domačim okoljem.

Spominska plošča

IDRIJSKI PROTESTANTI

16.stoletja

so uresničevali načelo Primoža Trubarja

STATI INU OBSTATI

 Pod vodstvom

GREGORJA KOMARJA

so v letih 1586- 1595 razširili živosrebrov rudnik

in ga opremili z vrhunskimi tehničnimi napravami.

Za otroke idrijskih rudarjev so leta 1581 ustanovili

prvo ljudsko šolo, na kateri je poučeval tudi

              

PETER GALLUS

Idrijčani, 2011