12. november 2011

Duhovni boj

Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči. 11 Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam. 12 Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. 13 Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati. 14 Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti 15 in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru. 16 Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudega. 17 Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda. 18 Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete. 19 Molíte tudi zame, da mi bo dan govor, ko bom odpiral usta, tako da bom neustrašeno oznanil skrivnost evangelija,  20 za katerega opravljam poslanstvo v verigah, in govoril o njem s srčnostjo, kakor je moja dolžnost.  (Ef 6, 10-20)

Zgornja perikopa, ki se v skladu s tradicionalnim lekcionarjem bere na 21. nedeljo po Sveti Trojici, zveni na prvi pogled precej strumno in vojaško, kajti govori o duhovnem boju. V tem odlomku je dal apostol Pavel zadnja praktična navodila "svetim v Efezu" (cf. Ef 1,1), torej efeški cerkvi, preden je zaključil svoje pismo Efežanom. 


V 10. vrstici spodbuja  Efežane, naj zajemajo moč v Gospodu. Kristjan ne premore nobene svoje moči, s katero bi se lahko uprl zlu v sebi in izven sebe. On se ne zanaša na svoje zmožnosti, ampak na Gospoda in silo njegove moči. Ko so Izraelci izšli iz Egipta, se niso kar sami rešili svojih zasledovalcev, ampak je bil Bog tisti, ki jih je rešil. Zato so po prehodu čez Trstično morje zapeli: "GOSPOD je moja moč in moja pesem, bil mi je v rešitev." (2Mz 15,2a)  Motiv "GOSPOD je moja moč" se  v Stari zavezi še nekajkrat ponovi. Naj navedem  reference: Ps 28,7, Ps 118,14; Iz 12,2; Iz 49,5; Žal 1,14;  Hab 3,19. Seveda smo tudi kristjani podvrženi skušnjavi, da bi se zanašali nase, zato nas  Pavel na drugem mestu opominja: "Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade." (1Kor 10,12) 

V nadaljevanju (v. 11) nas apostol spodbuja, naj si nadenemo celotno bojno opremo, da bi se mogli upreti hudiču. Liberalni teologi in sekularisti vseh vrst seveda ob teh in podobnih besedah zavijajo z očmi, češ, to se bere in  sliši "tako srednjeveško".  Take moram blagohotno opomniti, da  to ni le srednjeveško, ampak tudi staroveško, novoveško in kar je še teh vekov. Srednjeveška bi bila kvečjemu predstava, da se moremo in moramo zlim duhovnim silam upreti s čisto materialnimi sredstvi, kot sta blagoslovljena voda in razpelo. Srednjeveška cerkev je poleg teh reči uporabljala za svoj "duhovni" boj tudi bolj konkretna orodja in orožja, kot so natezalnica, meč in grmada. Tako mišljenje je seveda perverzna perverzna zmota, kajti že v 12. vrstici pravi Pavel, da se naš boj ne bije proti "krvi in mesu", torej proti konkretnim ljudem iz mesa in krvi, ampak proti duhovnim silam, oziroma proti zlim vladarstvom, oblastem  in kar je še takega v "nebeških prostorih".  Tu niso mišljena nebesa, kakor si jih predstavljamo, ampak nek določen nevidni svet, ki je nad nami. Te sile imajo seveda vpliv na človeške gospodovalce, ki razpolagajo z močjo in oblastjo na tem svetu, ampak naš boj ni in ne sme biti usmerjen proti tem človeškim osebkom!  Oblast teh zlih duhovnih sil tudi ni tolikšna, kot si predstavljajo kakšn animisti. Satan je poraženi nasprotnik: "Razorožil je (namreč Bog, op. Dizma) vladarstva in oblasti ter jih javno izpostavil, ko je v njem (v Kristusu, op. Dizma) slavil zmago nad njimi." (Kol 2,15) 

V v. 13 nas Pavel znova opomni, naj se opremimo z Božjo bojno opremo in to z enim samim namenom: da bi bili pripravljeni na spopad ob hudem dnevu, torej v času skušnjave ali kake druge preizkušnje. Življenje ne teče enakomerno ali enakomerno pospešeno. Naš življenjski tok je zelo nepredvidljiv, nekaj časa je  umirjen, nato  poln ostrih zavojev, ovir, kriz in podobnega. V mirnem času  je treba "trenirati", da bomo mogli "stati inu obstati" ob hudem dnevu, podobno kot se vojaki v mirnem času pripravljajo na morebitno vojno.

V nadaljevanju (vv. 14-17) nam apostol Pavel priporoča različna orožja, ki nam jih najbrž ne bi priporočil noben vojaški strokovnjak. Še en znak, da se božje kraljestvo popolnoma  razlikuje od tosvetnih vladavin. Poglejmo si ta silna orožja:
  1. Prepasani z resnico: "In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila." (Jn 8,32)
  2. Oblečeni v oklep pravičnosti: "Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo."  (Rim 3,22a)
  3. Obuti v pripravljenost za oznanjevanje evangelija: "Ne sramujem se evangelija, saj je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje." (Rim 1,16a)
  4. Ščit vere, ki bo pogasil hudičeve puščice: "On pa ji je rekel: 'Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru!'" (Lk 8,48)
  5. Čelada odrešenja: "[I]n daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje v odpuščanju njihovih grehov." (Lk 1,77)
  6. Meč Duha: "Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca." (Heb 4,12) Prvih pet orožij na seznamu je obrambnih, edino meč, ki je omenjen kot zadnji, je  napadalno orožje. Ta meč  je Božja beseda, ne kak kos železa ali  druge kovine!
Ko je sv. Pavel naštel vsa orožja za duhovni boj, je Efežanom položil na srce, naj  v Duhu molijo z vsakršnimi molitvami in prošnjami in sicer za vse svete, torej kristjane (cf. v. 18), obenem pa tudi zanj, ki je bil takrat vklenjen v ječi.  Nam danes ni treba moliti za Pavla, ker je že zdavnaj pri Gospodu (cf. 2Kor 5,8.9), smo pa dolžni moliti za brate in sestre, ki so zaradi Kristusa zaprti v ječah. Naj izpostavim samo dva, to sta Asia Bibi v Pakistanu in pastor Youcef Nadarkhani v Iranu.  Toda ta dva  predstavljata le vrh ledene gore preganjanih zaradi Kristusa in evangelija. Danes je namreč takih bratov in sester na tisoče. 

Življenje kristjana ni vedno prijazno in enostavno.  Svet plava s tokom, kristjan pa mora, če hoče biti zvest svojemu poklicu,  plavati proti toku. Edino živa riba more plavati proti toku, mrtve ribe plavajo s tokom. V  odlomku Ef 6,10-20 nam je apostol Pavel priporočil nekaj učinkovitih pripomočkov za plavanje proti toku, oziroma navodil za bojevanje duhovnega boja. V tem boju noben kristjan ni general, ampak navaden pešak. General je Sveti Duh.



1 komentar:

Unknown pravi ...

Dizma, tole prvo orožje se mi zdi fantastično: resnica. Če to uporabiš, mislim, da 90 % sovražnikovih zvijač takoj odpade.