26. december 2015

Za križem


Svoje dni se mi je zdelo  nenavadno, zakaj je cerkev na zahodu izbrala ravno dan po božiču za obhajanje spomina na prvega mučenca Štefana. Takrat še nisem prav dojel resničnosti tega, da veselim dogodkom vedno sledijo žalostni in celo tragični dogodki.   Ampak ravno to je tisto, kar nas je učil Kristus, ko je rekel: "Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel." (Mt 16,24.25) On ni rekel: "Uživajte življenje tukaj in zdaj," ampak: "Vzemite svoj križ." To seveda ne pomeni, da bi moralo biti naše življenje ena sama solzna dolina, ampak, da moramo biti pripravljeni tudi na to. 

Jezusovo življenje je bilo od vsega začetka nekaj, kar bi bilo v očeh nevtralnega opazovalca videti kot zaporedje vzponov in padcev: rojstvo v revščini, angelsko oznanilo pastirjem, ki so bili na dnu družbene lestvice, poklon magov z Vzhoda, Herodežev strah in bes... Justin Welby je v svoji božični pridigi izpostavil naslednje: 
Ta otrok je najvišji sodnik vse človeške moči in oblasti. Ko je slišal o Jezusovem rojstvu, je Herod odgovoril z grozljivim uničevanjem. Poskusil je izničiti Božje razodetje. Sila se je soočila z ljubeznijo, ljubezen pa je morala pobegniti v Egipt in se je vrnila v običajno življenje, in na koncu na križ in v prazen grob, ko je premagala svet. O božiču se soočamo z Božjo obliko moči, ki sodi vsem našim oblikam moči. (Vir)
Božja moč je drugačna od človeške moči. Gre za moč, ki se zdi svetu norost, oziroma, kot pravi Pavel: "Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi."  (1Kor 1,25)  Bog deluje kot narobe svet: kar je pri ljudeh spodaj, je pri Bogu zgoraj in obratno. Kar je močno in nasilno, je pri Bogu šibko in obratno.  Kar je v očeh sveta visoko in vzvišeno, je pri Bogu nizko in obratno. Kdor se za vsako ceno oklepa svojega življenja, ga bo na koncu izgubil, kdor ga izgubi zaradi Kristusa, ga bo rešil. Poanta je v tem: prvi bo izgubil večno življenje, drugi ga bo rešil. Štefan in vsi mučenci do danes so izgubili življenje zaradi Kristusa, a so pridobili večno življenje. Vsi ti so dobesedno korakali za Jezusovim križem. 

Toda večnega življenja niso dobili zaradi smrti kot take, ampak zaradi vere in zaupanja, ki sta bila pri njih močnejša od telesne smrti.  Bog daj vsem tako vero! 

Ni komentarjev: