27/12/2015

Če ni Boga, ali če je...

Zgornje besede opravičila je na svoj profil Facebooka napisal moški iz petega največjega slovenskega mesta, potem ko je umoril žensko, s katero je živel. Ne vemo, kaj ga je pripravilo do tega dejanja, a njegova življenjska zgodba zagotovo ni bila nekaj takega,  kar bi lahko komur koli privoščil. In takih zgodb je žal preveč, le da nekateri ljudje potem v življenju ravnajo na en, drugi  na drug način.

Ta človek je reagiral na način, ki velja za družbeno nesprejemljivega. Prelomil pa je tudi Božjo zapoved, ki se glasi: "Ne ubijaj!" (2Mz 20,13) Zagotovo pa to ni bila ne prva ne zadnja, ki jo je prelomil. Toda, če ni Boga, kot sam pravi, potem tudi ni njegovih  zapovedi, torej je na tem svetu vse dovoljeno. Smolo imaš le, če nisi dovolj visoko na družbeni lestvici, ki bi ti omogočala absolutno svobodo razpolaganja z življenji svojih bližnjih in daljnih.  Nekateri bi temu ugovarjali, češ, ubijanje je narobe, ker je pač narobe. Tako smo se dogovorili, tako je pač večinsko mnenje ljudi, zato je to narobe. Toda, če gre za večinsko mnenje ljudi, se lahko ob primernem kvorumu in primerni politiki tudi to spremeni, saj smo že uspešno spremenili kar nekaj  večinskih mnenj v stvareh, ki se tičejo etike in morale. Zakaj ne bi tudi tega? Konec koncev, Hitler, Stalin in njuno duhovno sorodstvo so dokazali, da lahko ljudi  čisto brez kazni pobijaš kot komarje. Stalin je menda rekel: "Uboj enega človeka je zločin, če jih ubiješ milijon, je to statistika." Treba je torej imeti moč in oblast, potem lahko delaš vse.

Živeti, kakor da Boga ni, pomeni, da smem početi, kar se mi zahoče. Morda je  to razlog, da je ta človek  na koncu svojega opravičila dodal tudi naslednje: "NAJ SE KDO RECE DA JE BOG NA SVETU NI BOGA NE VERJAMTE V NJEGA KER NE OBSTAJA"  Res je, če Bog ne obstaja, potem bo mož odsedel tistih nekaj let v zaporu, nato pa bo vse lepo v redu. Če pa Bog obstaja, potem sledijo sankcije. Teh se je za bati, zato je treba bežati čim dlje proč in sebe ter druge preprič(ev)ati, da Bog ne obstaja. "Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela." (Jn 3,19.20)  Homines sapientes torej v glavnem nimajo z obstojem Boga razumskega, ampak predvsem moralni problem. Ljudje imamo v svojem naravnem stanju radi svoj greh in ga prav radi negujemo. Potem pa se pojavi nek Bog, ki bi nam to rad vzel... To pa ni več "fajn". Zato je najelegantneje reči, da Boga ni, mi pa bomo še naprej lepo ljubkovali svoj greh. Biblija pa pravi: "Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba." (Heb 9,27)  Ko je omenjeni človek objavil svoje opravičilo na Facebooku, je sledilo nekaj ostrih odgovorov. Mnogi so ga pošiljali kar v pekel. Da, ljudje imamo očitno nekje v sebi zapisano Božjo postavo. Ampak ni naša stvar, da bi kogarkoli pošiljali v pekel. Konec koncev smo vsi grešili in posledično ostali brez Božje slave (cf. Rim 3,23).  Zato je rekel Jezus: "K spreobrnjenju nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike."  (Lk 5,32) Jezus Kristus se je rodil v hlevu, moral bežati pred tiranskim marionetnim kraljem na tuje, preživljal mladost kot delavec, se kot potujoči rabin celo družil z družbenim dnom, na koncu pa kot kriminalec končal na križu. Tam je pred smrtjo   prištel med izvoljene in blažene skesanega zločinca, ko mu je zagotovil: "Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju." (Lk 23,43)

Božja milost se nudi vsem ljudem. Ne zato, ker so pravični, ampak zato, ker to niso. Če bi se jim dajala po zaslugah, ne bi bila več milost. Milost je zastonjski Božji dar, ki se daje vsakomur, ki veruje v Jezusa kot resničnega Gospoda in Odrešenika.  Milost, ki opravičuje in nas razglaša za pravične, pa se daje po veri: "Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike: saj so vsi grešili in so brez Božje slave, opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu." (Rim 3,21-24) Milost nas najprej privede h kesanju, nato pa nas preporodi v Božje otroke in nam daje, da hodimo v novem življenju.

Sojeni bomo po svojih delih, zveličani pa po milosti. Še je čas: "Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve!" (2Kor 6,2b)



Ni komentarjev: