Konec vsega je blizu. Bodite torej pametni
in trezni za svoje molitve. 8 Predvsem se med seboj goreče ljubite, ker
ljubezen pokrije množico grehov. 9 Bodite gostoljubni drug do drugega brez
godrnjanja. 10 Kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti strezite drug
drugemu z milostnim darom, kakor ga je kdo prejel. 11 Če kdo govori, naj
to stori, kakor je prav za Božje besede. Če je kdo v kakšni službi, naj jo
opravlja z močjo, ki jo daje Bog. Le da bo po Jezusu Kristusu v vsem slavljen
Bog. Njemu slava in oblast na veke vekov. Amen.
(1Pt 4,7-11)
Ko je apostol Peter napisal, da je konec vsega blizu, s tem ni hotel reči, da bo čez nekaj dni, tednov ali mesecev konec sveta, ampak, da se je izpolnila večina dogodkov, ki so bili del Božjega odrešenjskega načrta in so jih napovedali starozavezni preroki: Mesija je prišel na svet, na njem živel popolno in brezgrešno življenje, umrl na križu zaradi naših grehov in bil obujen od mrtvih zaradi našega opravičenja, šel je v nebesa, od koder je na prve binkošti poslal Svetega Duha.
Živimo v vmesnem času, v katerem se srečujeta "že" in "še ne". Jezus je s svojo eno, edino in popolno žrtvijo na križu pripravil popolno odkupitev, kar je izrazil, ko je rekel: "Izpolnjeno je." (Jn 19,30b) Po drugi strani še ni napočil čas, ko bo Bog "vse v vsem". (1Kor 15,28) V obdobju, ki nam je na razpolago, moramo biti kristjani vselej pripravljeni na Gospodov vnovični prihod. V tem je poanta 1Pt 4,7.
Apostol. Peter nam obenem polaga na srce, naj se ljubimo med seboj, kajti ljubezen pokrije množico grehov (cf. v. 8). Gre za parafrazo Prg 10,12, kjer piše: "Sovraštvo zbuja prepire, ljubezen pa pokriva vse napake." Znotraj Božji cerkve ne sme biti prostora za sovraštvo, pa tudi za brezbrižnost ne. Dokler smo na tej strani večnosti, kristjani ne bomo dosegli popolnosti. Medsebojna ljubezen pomaga pri premagovanju "kratkih stikov" v naši medsebojni komunikaciji in tako pokriva naše napake ter pomanjkljivosti v medsebojnem ravnanju. Ljubezen med kristjani se izraža skozi besede in dejanja, kot je gostoljubnost, oziroma vsakovrstno služenje bratom in sestram s svojimi milostnimi darovi. "[V]sak ima svoj milostni dar od Boga, eden tako, drugi tako." (cf. 1Kor 7,7b) Darov nimamo zato, da bi jih porabili zase, ampak za izgradnjo skupnosti. Vse to pa ni za našo slavo, ali za slavo naše skupnosti, ampak v Božjo slavo.
Toda pozor! Cerkev nikoli ni bila in ne bo popolna družba, oziroma klub popolnih, temveč je in ostane sanatorij za grešnike. Še vedno smo na tej strani večnosti. Jezus je tisti, ki nas dela popolne pred Božjim obličjem. Bogu pripada vsa hvala in slava!
Ni komentarjev:
Objavite komentar