V današnjem Večeru je pod rubriko Pogledi članek dr. Andreja Fištravca z naslovom (E)Katarina Velika. V članku lahko med drugim preberemo:[N]e smemo pozabiti vseh podob in spak sodobnega individualizma, ki živijo med nami. Predvsem tistih degenerativnih. Ne smemo pozabiti, da so se psihiatri ukvarjali s patološkimi narcisi kot osebnostno odklonskimi motnjami še v času mojega študija (malo pred tem so jih pravzaprav šele "odkrili"). Danes pa že nisi več "normalen", če se ne "odlikuješ" s to nekdanjo "motnjo". Če nisi poln samega sebe in svoje enkratnosti ne glede na to, da za to ne obstaja niti najmanjši resnični razlog[...]
[D]anes predstavlja središče sodobnega in tudi družbeno zaželenega "individualizma" bolj ali manj patološko narcistični posameznik kot prvi in poslednji razlog vsega stvarstva. Ki za svoj obstoj ne potrebuje nikogar drugega kot samega sebe oziroma druge samo toliko, kolikor so v njegovi službi, v njegovem vase zagledanem hotenju sveta in družbenih "odnosov".
Več o tem lahko preberemo tukaj.
Pravzaprav ni v tem nič novega. Svet nas zadnja leta kar naprej prepričuje, kako se moramo "samouresničevati", da moramo biti sebični, da moramo vzeti vse, kar nam ponuja življenje, da se moramo kar naprej zavedati svoje enkratnosti in neponovljivosti in podobno. Svetopisemski kristjan se zaveda, da je človek že po naravi sebičen, oziroma, kot je rekel dobri stari Luther: "Ukrivljen vase." Nas sploh ni treba spodbujati k sebičnosti, da bi bili sebični. Spodbujanje ljudi k sebičnosti je podobno, kot bi pritiskali na plin, medtem ko drvimo po vaški cesti 100 kilometrov na uro. Ampak svet drvi po svojih zakonih, kar ni nič novega že od edenskega padca sem. Le hitrost tega drvenja je vedno večja.
Pravzaprav ni v tem nič novega. Svet nas zadnja leta kar naprej prepričuje, kako se moramo "samouresničevati", da moramo biti sebični, da moramo vzeti vse, kar nam ponuja življenje, da se moramo kar naprej zavedati svoje enkratnosti in neponovljivosti in podobno. Svetopisemski kristjan se zaveda, da je človek že po naravi sebičen, oziroma, kot je rekel dobri stari Luther: "Ukrivljen vase." Nas sploh ni treba spodbujati k sebičnosti, da bi bili sebični. Spodbujanje ljudi k sebičnosti je podobno, kot bi pritiskali na plin, medtem ko drvimo po vaški cesti 100 kilometrov na uro. Ampak svet drvi po svojih zakonih, kar ni nič novega že od edenskega padca sem. Le hitrost tega drvenja je vedno večja.
2 komentarja:
Že Viktor Frankl je zapisal, da je "samouresničevanje" najbolj narobe razumljen pojem (no, nekaj v tem smislu). Samoresničitev da ne more biti cilj (ker ga tako nujno zgrešiš), pač pa je zgolj posledica tega, da živiš smiselno (za druge, da se trudiš za splošno dobro, ...).
Pa vseeno lep praznik ;-)
Govorim o bibličnem pogledu na tako imenovano samouresničevanje.
Lep pozdrav. :)
Objavite komentar