Predvelikonočno premišljevanje

Cvetna nedelja je dan, ki je v naših krajih znan predvsem po blagoslovu različnega zelenja, mnogokrat povezanega v lične butarice, včasih pa že kar v nekakšen snop hlodov. To naj bi bilo v spomin na Jezusov kraljevski vhod v Jeruzalem, nekaj dni pred obsodbo na smrt: 
 "Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot.  In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale:

'Hozána Davidovemu sinu!

Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!

Hozana na višavah!' " (Mt 21,8.9) 
Ker naj bi šlo za palmove veje, je dobil ta dan na zahodu ime Dominica in palmis. Ker pa so palme pri nas eksotika, se je dneva v naših krajih prijelo ime cvetna nedelja. Bodi dovolj te vesele cvetlične simbolike, kajti pod njo se skriva obilje trnja in bridkosti, ki sta sledila kraljevskemu razpoloženju prve cvetne nedelje. 

Ta Jezusov triumf pravzaprav ni bil prvi. Ko je s petimi hlebi in dvema ribama nahranil nekaj tisočglavo množico, so bili ljudje nadvse navdušeni. Toda: "Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro," (Jn 6,15) in ideja o kraljevini je šla v nič. Še več, ko so ga malo pozneje odkrili v Kafarnaumu, so, poslušajoč njegov govor,  doživeli popolno razočaranje, zaradi česar so vsi, razen dvanajsterih,  odstopili od njega. Tako mine slava sveta!

Nemški teolog in žrtev nacističnega nasilja Dietrich Bonhoeffer je nekje zapisal: "Ko Kristus pokliče človeka, mu da nalogo, da pride in umre."  To ne pomeni nujno dobesedne smrti, pomeni pa radikalno spremembo, preobrat. Sam Kristus je namrečl rekel: "Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik." (Jn 12,26) Jezus pričakuje od nas, da bomo njegovi učenci, ne malomeščani. Športnik, ki ga je država izbrala, da gre na olimpijske igre, se razlikuje od gledalca v fotelju pred TV ekranom. Kristjanov pa ni izbrala nobena zemeljska država, ampak nas je Jezus izvolil po Božjem sklepu: "Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane." (Jn 15,16a)  Pri tem se Bog niti najmanj ni oziral na našo primernost: "Glejte, bratje, svojo poklicanost! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu.  Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno.  Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano, tisto, kar ni bivajoče, da bi onesposobil bivajoče, da se pred Bogom ne bi ponašalo nobeno meso." (1Kor 1,26-29) Božji izbor gre mimo človeških meril in kriterijev. Modrost po merilih sveta, plemenitost po rodu, mogočnost,  moč, premožnost, vse to so stvari, ki Boga prav nič ne ganejo. Bog se odloča suvereno, po svoji previdnosti, tako da se pred njim ne more ponašati nobena posvetna inteligentnost, dobrodelnost, uglednost, mogočnost, moč  in kar je še takega. Tudi spletanje največje ali pa najlepše butare na Slovenskem v teh dneh, ga prav malo zanima, ali pa ga zanima le kot dejanje človeškega napuha. 

Ko je bilo cvetne nedelje konec, se je začela pripravljati krvava kalvarijska drama. Tisti, ki so nakaj dni nazaj  s palmovimi vejami v rokah vpili: "Hozana!" so se potem drli: "Križaj ga!"  Je potemtakem sploh kaj čudnega, če  tudi njegovim učencem  danes marsikje na našem planetu  želi ta svet nekaj podobnega? Kristjani smo še vedno tudi telesni ljudje. Biti kristjan ne pomeni popolnosti, kajti naša pravičnost pred Bogom ne izvira iz nas, ampak iz Jezusa Kristusa. Mi nosimo njegovo, ne svojo pravičnost. Kadar nas zgrabi malodušje in samopomilovanje, je prav, da se spomnimo njegovih besed: "Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal." (Jn 16,33b) Vse to pa zmoremo po veri, ki je od zgoraj:  "Vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera." (1Jn 5,4)  Bogu hvala zanjo!