"GOSPOD rešuje"

 

Opis Gospodovega  rojstva, kot je zapisan v Evangeliju po Mateju (Mt 1,18-25), je krajši in manj znan  kot Lukov, vsebuje pa nekatere  podrobnosti, ki jih pri Luku ne najdemo, vendar  na tem mestu ne bo govora  o omenjenih podrobnostih.

Osrednje sporočilo Matejeve pripovedi je stavek: "Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov." (Mt 1,21) 

Zakaj ravno ime Jezus, saj je bilo to ime v tistem času tako pogosto, da je   v isti ulici zagotovo živel vsaj nekdo z istim imenom?  V Svetem pismu je ime zelo pomembna stvar, saj z imenom zaznamujemo določene lastnosti osebe. Pogostnost ali redkost imena tu ne igra nobene vloge. Tudi Jožefov je bilo  v tistem času veliko (prvi s tem imenom se pojavi v 1. Mojzesovi knjigi), pa Marij tudi (prva, ki se omenja,  je bila  Mojzesova sestra). Ime Jezus pomeni: "GOSPOD (JHVH), pomagaj!", "GOSPOD rešuje", "GOSPOD, reši!" ali "GOSPOD je rešitev" (Vir: SSP - študijska izdaja). Že v imenu je bilo torej naznačeno, zakaj je prišel Jezus na svet, zato  torej lahko rečemo, da je v imenu Jezus zajeto bistvo evangelija: Jezus je  prišel na svet, da svoje ljudstvo odreši grehov. 

Kdo je njegovo ljudstvo? V etničnem smislu je bil Jezus nedvomno Jud, torej pripadnik izvoljenega  Božjega ljudstva, toda znano je, da ga to ljudstvo kot celota nikoli ni sprejelo: "V svojo lastnino je prišla (Beseda, Logos, torej Kristus; op. Dizma), toda njeni je niso sprejeli. (Jn 1,11) Kdor Jezusa ne sprejema, ne sodi v njegovo ljudstvo, ne glede na spol, raso, jezik, narodnost, svetovni nazor, veroizpoved ali karkoli drugega. "Tistim pa, ki so jo (Besedo, Logos, torej Kristusa; op. Dizma) sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime  in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga." (Jn 1,12.13) 

V Nedelu z dne 19. decembra smo lahko na strani 4 v intervjuju z ljubljanskim nadškofom Antonom Stresom prebrali naslednje: "Zame osebno je božič praznik Božje solidarnosti z nami. Da je Bog postal človek, pomeni, da mu ni vseeno za nas. Je tudi praznik človekovega dostojanstva. Bog je postal človek in to ni majhna stvar. To pomeni, da smo vsi ljudje Božji sinovi in hčerke" (podkrepil Dizma). Z večino povedanega se lahko strinjam, nikakor pa ne s tistim, kar sem podkrepil. Sveto pismo nikjer ne govori o splošnem Božjem otroštvu vseh ljudi. Celo za rimsko cerkev pred 2. vatikanskim koncilom bi bila to nezaslišana herezija. To ni evangeljsko sporočilo, ampak njegova popolna razvodenitev. Zadnjič sem nekje na internetu prebral pritožbo neke ateistke, da se ji ne zdi  prav, da bi Bog zanjo umrl. Z logičnega stališča tistega, kar je povedal dr. Stres,  bi bila  ta oseba prisilno Božja hči. Ni na nas, da bi za Boga posvajali  oziroma nanovo rojevali ljudi tega sveta, ampak, da svetu prinašamo evangeljsko sporočilo. Kaj se je torej zgodilo z nadškofovim geslom: "Vse zaradi evangelija?" Razblinilo se je v splošno bratstvo in sestrstvo vseh ljudi, kar poznajo tudi prostozidarji in  še kdo. Božja beseda je popolnoma jasna in nedvoumna glede tega, komu pripada Božje otroštvo in kdo so resnično bratje in sestre v Kristusu, namreč tisti, ki jih je Bog prerodil  "s kopeljo prerojenja in prenovitve po Svetem Duhu." (Tit 3,5b) "Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo." (Rim 3,22) 

Še na eno zanimivo idejo, oziroma na šopek idej iz rimskih logov sem naletel. V reviji Reporter z 20. decembra letos je bil objavljen zanimiv  intervju z duhovnikom Pavlom Juhantom. Naj navedem nekaj cvetk s strani 51: "Ko sem bil v Ameriki, kjer je kar enajst tisoč sekt, sem samo v eni hiši videl šest različnih vernikov. Spoznanje o Bogu pa je tako preprosto. Truditi se moraš (podkrepil Dizma) le za ljubezen, dobroto, odpuščanje in mir. Zadošča deset zapovedi, šest resnic in osem blagrov. V njih je vsa resničnost življenja." Fantastično! 11.000 sekt? Jih je morda šel prečastiti štet? In v eni hiši je bilo kar šest različnih vernikov. Prav rad bi videl šest istih vernikov pod eno streho. Poznam pojem troedinosti, za šestedinost pa še nisem slišal. Spoznanje o Bogu je res lahko preprosto,  a ne vedno. Meniti, da obstaja nek bog, ki menda dobro plačuje, hudo pa kaznuje, še ni spoznanje o Bogu!  Niti najmanj se tudi ne  strinjam  s tem, da se moraš truditi za to in ono. "Truditi se moraš!" ni evangelij, ampak zapoved, postava. Tudi deset zapovedi ni evangelij, ampak čista postava. Enako osem blagrov, naj se to sliši še tako čudno. Nihče tega ni sposoben izpolnjevati. Bi pa izpostavil šesto od "šestih resnic", ki jih najdemo v katoliških katekizmih: "Da je milost Božja za zveličanje potrebna." Za duhovnike, ki tako radi govorijo o tem, da je bistvo krščanstva postati boljši človek, da smo vsi ljudje bratje in sestre in da je treba le delati to ali ono, potem  pa bomo vsi pririnili vsaj do vic, (torej do še enega rimskega izuma!) bi bilo zelo zdravo, koristno in zveličavno, da dobro premislijo to šesto resnico! Brez Božje milosti se nihče ne zveliča, oziroma, kot je rekla že preprosta žena iz Stare zaveze: "[Z]akaj po svoji moči človek ne pride kvišku." (1Sam 2,9b CHR) Postava ni dana zato, da bi se mi lahko po njej zveličali, ampak zato, da bi po njej spoznali vso težo greha, oziroma, kot je povedal Pavel (pa ne Juhant, ampak apostol): "Kajti noben človek se ne bo opravičil pred njim z deli postave, kajti postava nam le omogoča, da spoznamo greh." (Rim 3,20) Spoznanje greha pa ni ravno dobra novica, evangelij, čeprav je tudi to za zveličanje nujno potrebno. Zakaj bi se  sploh človek odreševal, če ne ve, čemu? 

Vse Jezusovo življenje je bilo podrejeno določenemu cilju. Ta cilj je bil, da z žrtveno smrtjo na križu odreši "svoje ljudstvo", oziroma, kot je to na kratko povzel Pavel: "[O]n je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja." (Rim 4,25) On je "GOSPOD, ki rešuje". Predreformacijska cerkev in njeni svečeniki nam ponujajo starozavezne in svoje zapovedi, ceremonije in  prepovedi, skratka postavo, zadnje čase pa tudi obilo humanizma (in renesanse). Po postavi se še nihče nikoli ni odrešil, ker je še nihče nikoli ni mogel v celoti izpolnjevati. Razen Kristusa.  Z njim je nastopil nov čas: "Vedite, bratje: po njem se vam oznanja odpuščanje grehov. In vsak, kdor veruje, dobi v njem opravičenje od vsega, od česar niste mogli dobiti opravičenja v Mojzesovi postavi." (Apd 13,38) Edino v njem, "kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov." (Mt 1,21b) 

Pripadaš njegovemu ljudstvu?