23/02/2016

Četrti temelj reformacijske dediščine na Slovenskem


Četrti temelj reformacijske dediščine je resno pojmovanje besede ter njenega pomena in smisla. Trubarjeva velika iniciativa je bila poskus zasutja prepada med reformatorji na Nemškem in v Švici. Zato je ob njihovih sporih o celoviti ali le duhovni prisotnosti Kristusovega telesa v zakramentu evharistije menil, da je skrivnost vere zares skrivnost in o njej ni mogoče reči nič drugega kot to. Če bi bilo kar koli znanega, bi rabili drugo besedo. Prav tako se ni šalil, ko je leta 1555 v svojem drugem Katekizmu pisalo »slovenski deželi« in to oznako nemudoma razložil tudi svojemu korespondentu Heinrichu Bullingerju kot zaobsegajočo prostor, v katerem je pred begom na Nemško pridigal 17 let. Šlo je za ozemlje, ki ni bilo omejeno s tedanjimi političnimi mejami, ne Trsta, ne Kranjske in ne Štajerske. In, seveda, niti malo neresnosti ni tam, kjer govori, kako »mi, Slovenci« čemu pravimo, pa čeprav nas danes neuki ljudje, ki so si za življenjski cilj izbrali potrditev bridko stvarne ugotovitve Žarka Petana, da je znanje moč, neznanje pa premoč, prepričujejo, kako se nikoli ni označil za enega od nas. Se je. Nedvoumno. Dokler se bale stotakov iz javnih virov valijo v črne kuhinje falsifikatorjev zgodovine in dokler v šolah in drugod ne pripovedujejo le tistega, kar drži in kar je zato vedno ne samo primerno, temveč tudi potrebno izreči, mora vsakdo sam neutrudno ločevati razkrivajoče besede od zavajajočih. Tu se ni mogoče zadovoljiti z nobenimi približki, kajti Trubar svari pred zlom, ki je zmerom vseobsežno: »[G]di [hudič] to glavo mora noter perpraviti, tukaj on ž nega celim životom noter uleze].]« Odkar velja, da pametnejši popusti, na svetu vladajo najvztrajnejši. Takšen pa dejansko mora biti vsak, ki noče biti prevaran. Nihče ni prevelik, da bi kateri koli problem lahko štel za preneznaten. Nihče ni tako neznaten, da bi ga kateri koli resen problem obšel.

Iz govora ddr. Igorja Grdina na osrednji proslavi dneva reformacije
v Celju, 30. 10. 2015 

Vir: Lubi Slovenci, letnik 2015, štev. 20, s. 9.


Ni komentarjev: