Vztrajni v molitvi

Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti inse ne naveličati. 2 Rekel je: "V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. 3 In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: 'Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.' 4 Dolgo ni hotel, potem pa je rekel sam pri sebi: 'Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, 5 bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo s svojim prihajanjem izmučila do konca.'" 6 In Gospod je rekel: "Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! 7 Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? 8 Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?"  (Lk 18,1-8)

 

Jezus nas v tej priliki preprosto uči, da moramo biti pred Bogom vztrajni, kot je bila vdova v priliki.  Žena v priliki je bila nemočna oseba (kar se je vdovam v tistem času zelo pogosto dogajalo), ki ji ni šlo za maščevanje, ampak za to, da se ji popravi krivica, ki ji jo je nanesel njen nasprotnik. Toda ženska je imela opravka s sodnikom, ki mu ni bilo mar ne za Boga ne za človeka in posledično tudi ne za pravičnost. Svoje delo je opravljal le za plačo, najbrž se tudi ni branil kake podkupnine.  Toda njena vztrajnost mu je bila kmalu tako nadležna, da se je vdal in vdovi pomagal do pravice.

Če se je vdal krivični sodnik, kako se ne bi vdal Bog in izpolnil molitve ter prošnje svojih otrok?  Zato pa nas Jezus uči, da moramo biti v svojih prošnjah in molitvah vztrajni. Prepričan sem, da je sodnik videl v vdovi "sitno babo", ki ga kar naprej nadleguje. Naš Gospod nas uči, da smemo tudi mi biti enako sitni pred našim nebeškim Očetom, od katerega prihaja "vsak dober dar in popolno darilo", kot piše apostol Jakob (Jk 1,17).

Toda, pozor! Ko govori Jezus v Lk 8,7 o hitri izpolnitvi molitve, se to "hitro" nanaša na Božjo, ne na našo časovnico. Za razliko od krivičnega sodnika, ki je odlašal z razsodbo zaradi lenobe, morebitne  materialne koristi, ali česa podobnega, Bog nikoli ne odlaša brez razloga. To je nekaj podobnega, kot pri policistih, kadar takoj ne aretirajo  kakega preprodajalca drog, ampak preiskujejo ozadje, kateremu le-ta pripada, ukrepajo pa šele tedaj, ko razkrijejo celotno omrežje skupaj z "velikimi ribami".

Na koncu odlomka postavi Jezus vprašanje: "Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?" (Lk 8,8b) S tem naš Gospod  ni mislil, da ob njegovem drugem prihodu ne bo na svetu nobenih vernikov, ampak da vera, oziroma zaupanje v Božjo pomoč,  ne bo nekaj, kar bi posedovali vsi ljudje.

Kakorkoli, Kristus nas uči, da smemo biti pred Bogom sitni. Torej ubogajmo in bodimo sitni in vztrajni!