06/06/2025
Milost
05/06/2025
04/06/2025
03/06/2025
02/06/2025
01/06/2025
Med že in še ne
Ko je apostol Peter napisal, da je konec vsega blizu, s tem
ni hotel reči, da bo vsak čas napočil konec sveta, ampak, da se je do
trenutka, v katerem je pisal, že izpolnila večina dogodkov, ki so bili del Božjega odrešenjskega
načrta in so jih že prej napovedali starozavezni preroki: Mesija je prišel na svet, na
njem je namesto nas živel popolno in brezgrešno življenje, na križu je umrl
zaradi naših grehov in bil obujen od mrtvih zaradi našega opravičenja, šel je v
nebesa, od koder je na prve binkošti poslal Svetega Duha.
Mi živimo v vmesnem času, v katerem se srečujeta "že" in
"še ne". Jezus je s svojo eno, edino in popolno žrtvijo na
križu izvršil popolno odkupitev, kar je izrazil, ko je rekel: "Izpolnjeno je." (Jn
19,30b) To je tisti "že". Po drugi strani pa še ni napočil čas,
ko bo Bog "vse v vsem". (1Kor 15,28) To je tisti "še
ne". V vmesnem obdobju, ki je nam na razpolago, moramo biti
kristjani on vsakem času pripravljeni na Gospodov vnovični prihod. V tem
je bistvo misli, izražene v 1Pt 4,7.
V nadaljevanju nam apostol. Peter nam polaga na srce, naj se ljubimo med seboj, kajti ljubezen pokrije množico grehov (cf. v. 8). Gre za parafrazo Prg 10,12, kjer piše: "Sovraštvo zbuja prepire, ljubezen pa pokriva vse napake." Znotraj Božji cerkve ne sme biti prostora za sovraštvo, pa tudi za brezbrižnost ne. Dokler smo na tej strani večnosti, kristjani ne bomo dosegli popolnosti. Medsebojna ljubezen pomaga pri premagovanju težav, do katerih prihaja v naši medsebojni komunikaciji in tako v našem medsebojnem ravnanju pokriva napake ter pomanjkljivosti. Ljubezen med kristjani se izraža skozi besede in dejanja, kot je gostoljubnost, oziroma vsakovrstno služenje bratom in sestram s svojimi milostnimi darovi. "[V]sak ima svoj milostni dar od Boga, eden tako, drugi tako." (cf. 1Kor 7,7b) Darov nimamo zato, da bi jih porabili zase, ampak za izgradnjo občestva. Vse to pa ni za našo slavo, ali za slavo naše skupnosti, ampak v Božjo slavo.
Toda pozor! Cerkev znotraj časa, ki ga ima na razpolago, nikoli ni bila in nikoli ne bo popolna družba, oziroma klub popolnih, temveč je in ostane sanatorij za grešnike. Dejstvo je, da smo še vedno na tej strani večnosti. Jezus je tisti, ki nas dela popolne pred Božjim obličjem, saj je on edini, ki je na tem svetu živel popolno in brezgrešno življenje. On za nas živi, kraljuje in posreduje, njemu pripada vsa slava na veke!