19. junij 2010

Nemogoča vera

Avtor sestavka The Impossible Faith, James Patrick  Holding, je na zanimiv način navedel sedemnajst razlogov, zaradi katerih bi moralo krščanstvo propasti že kar na svojem začetku. Gre za tako nemogočo, oziroma neverjetno  vero, da je bilo njeno preživetje v antični dobi res pravi čudež. Tukaj podajam poslovenjeno varianto teh sedemnajstih  razlogov, in  kjer se mi je zdelo  potrebno, sem dodal kako kratko pojasnilo.
  1. Sramota križanja. Kdo bi sprejel vero v Križanega?
  2. Galilejsko in judovsko poreklo Jezusa Kristusa. Prvo je bilo sporno za Judejce, drugo za kultivirane Grke in Rimljane.
  3. Kristusovo telesno vstajenje. Le kateri Grk ali Rimljan bi to kupil?.
  4. Novost, oziroma mladost krščanstva kot vere v 1. stoletju, ko se je smatralo, da je lahko prava resnica samo nekaj zelo starega. 
  5. Krščanska moralna pravila. Le kdo bi se jih držal v času bakhanalij in Satiricona, pa tudi danes so kamen spotike. 
  6. Krščanstvo kot ekskluzivistična vera: ne en bog več v panteonu, kar je bilo sprejemljivo, ampak en sam Bog in eno samo odrešenje, kar je bil šok za tolerantno družbo,  in je danes ponovno.
  7. Časovna bližina. Bi se upal pred nekom sklicevati na dogodek, da naj bi pred štirimi  desetletji moja teta vstala od mrtvih? Nekaj podobnega je počel Pavel pred oblastmi.
  8. Ali mučenci štejejo? Kdo bi hotel umreti za laž? 
  9. Bog in človek obenem - kdo bi kupil kaj takega? Judje gotovo ne. Tudi Rimljani ne, zlasti še glede na sramotno smrt... 
  10. Nobenih družbenih razredov! Da smo pred Bogom vsi glih? Nepojmljivo za človeka v dobi sužnjelastništva. 
  11. Pričevanje žensk. Še ena šibka točka. O Jezusovem vstajenju so prve pričevale ženske. Ženskam se  v takratni patriarhalni družbi ni verjelo. 
  12. Pričevanje neizobraženih. Razen Pavla so bili vsi apostoli slabo izobraženi. Morda je imel tudi Matej kot carinik kakšno izobrazbo. Kdo bi verjel takim? 
  13. V antiki ni bilo skrivnosti. Vsi so se vtikali v stvari sosedov. Saj poznamo Mediterance. In laž ima kratke noge. 
  14. Nevedno božanstvo. Jezus včasih prizna, da česa ne ve (npr. za datum  poslednje sodbe). Spodobno božanstvo po človeških merilih bi to vsekakor moralo vedeti, kajne? 
  15. Prerok brez časti. Da, to je bil Jezus. Le kdo bi si želel takega preroka? 
  16. Nasprotje ustaljenim družbenim normam 1. stoletja. 
  17. Spodbujanje ljudi, naj sami preverijo dejstva. 
Dostop do vira >>>>>>>>>>


3 komentarji:

Vladimir pravi ...

Najprej se moramo zavedati, da je prva žrtev krščanstva postal sicer sekularen in pluralističen Rimski Imperij, ki se je kasneje pod njegovim vplivom spremenil v teokratsko Sveto Rimsko Cesarstvo. S pridobitvijo politične moči je potem Cerkev lahko brez težav zatrla konkurenco. Kakor tudi kasneje, ko se je s politično in vojaško silo vsilila celotni Evropi.
Kot je ugotovil James Carol (Carroll, James. Constantine's Sword (Houghton Mifflin, 2001)), so židje v začetku cesarske dobe Rima predstavljali kar 10% prebivalstva rimske države. Da pa so se lahko uspešno uveljavili so svojo sicer nesimpatično kulturo morali prilagoditi poganski okolici. Tako so izumili mešanico poganstva in židovstva – krščanstvo. To je bilo ustrezno tako za dekadentno rimsko družbo hkrati pa je vsebovalo še vedno vidne elemente židovskega šovinizma. Ko je tudi rimska oblast spoznala koristnost novega sistema pa je bilo že za oboje prepozno. Razen za krščanstvo, ki ga več ni bilo mogoče ustaviti. Po več stoletjih, ko si je uspela podrediti že celo Evropo, pa je Cerkev postala preveč pokvarjena in izprijena celo za krščanski želodec in krščanstvo se je razcepilo na več konkurenčnih in medsebojno se na pekel obsojujočih sekt. V modernem obdobju sta ga francoska in komunistična revolucija znatno oslabili, vendar je pošast ranjena in še vedno nevarna, saj se počuti ogroženo.
Ni razlogov, da nekdo verjame v očitni absurd. Ker kakor je ugotovil Voltaire in je potrdila zgodovina: ''Če verjamemo v absurde, bomo počenjali grozodejstva.'' Prav je imel pa tudi Thomas Paine (in je tudi potrdila zgodovina pa še sedanjost): ''Vera v krutega Boga ustvarja krute ljudi.''

Dizma pravi ...

Holdingov sestavek se ne nanaša na krščanstvo po Konstantinu, ampak davno pred njim. Takrat bi moralo po vsej zemeljski logiki propasti.

Špekulacija ameriškega romanopisca in nekdanjega duhovnika RKC Carrola okrog števila Judov je po mojem pretirana, saj bi jih moralo biti potemtakem v celem rimskem cesarstvu kakih 5 milijonov.

Glede na to, da verujem v krutega Boga, bi moral danes najmanj pretepsti ženo in psa ter vreči mačko skozi okno... Pa nič od tega. Tudi tako pametni ljudje, kot je bil g. Paine se kdaj zmotijo.

Pa lep pozdrav. :)

Dizma pravi ...

P.s. Rimski imperij ni bil niti najmanj sekularen, saj je bilo vse pobožanstveno, vključno s cesarji, ki so najmanj po smrti "odšli" med bogove, ali pa so so jih že na tem svetu imeli ter častili kot božanstva.