Zanimivo je opazovati, kakšen pomen dajemo ljudje zunanjim formam religioznosti. Da, te forme imajo mnogokrat prednost pred stvarmi, ki bi si jo bolj zaslužile.
Pri branju 18. poglavja Janezovega evangelija mi je posebej padla v oči 28. vrstica, kjer pravi: "Od Kajfa so torej Jezusa peljali v sodno hišo. Bilo je zgodaj zjutraj. Sami niso šli v sodno hišo, da se ne bi omadeževali, ampak bi smeli jesti pashalno jagnje." Kaj se je zdelo tem ljudem najbolj pomembno? Bilo je tik pred praznikom pashe in zanje je bilo najpomembnejše to, da so ostali obredno čisti, saj bi se lahko zaradi stika z notranjostjo poganske hiše omadeževali, zaradi česar ne bi smeli jesti velikonočnega jagnjeta.
Pri vsem skupaj se jim je zdelo povsem nepomembno, da so pripravili nedolžnemu človeku montiran sodni proces in ga odposlali v smrt. Jezus je takim ob neki priložnosti rekel: "Precejate komarja, velbloda pa požirate." (Mt 23,24) Mnogi upajo, da jih bo odrešilo podrobno izpolnjevanje religioznih dolžnosti, pri tem pa ne vidijo stvari, ki so pomembnejše. Tako se tudi tisti, ki so Jezusa poslali v kruto smrt, niso zavedali, da jim ob njihovem zločinu obredna čistost ne more nič koristiti, še manj pa so se zavedali, da stoji pred njimi pravo pashalno Jagnje, ki odvzema greh sveta. Ampak to je že druga tema.
Ni komentarjev:
Objavite komentar