Papežniki seveda ne marajo popolne gotovosti. Le zakaj? Če bi oznanjali popolno gotovost, potem bi imeli papež in njegovi duhovniki prazno shrambo.
Predstavljajte si, bratje moji, če bi rimski katoličan zmogel zadobiti popolno gotovost odrešenja, potem bi kardinali zagotovo težko spravili skupaj dovolj denarja za nakup rdečih klobukov.
Če je možna popolna gotovost, potem postanejo vice nemogoča stvar. Če človek zase ve, da je odrešen, potem se ne obremenjuje s smešnim strahom pred čakanjem na vmesno stanje, kjer naj bi se očistil z ognjem, preden bi mogel priti v nebesa.
Vice so zaželene samo za tiste uboge, trepetajoče duše, ki tukaj ne poznajo gotovosti odrešenja in so zadovoljne z varljivim upanjem na odrešenje v prihodnjem veku. Vice, utemeljene na lažnivem vsiljevanju in na strahovih nevedne vesti so za ubogega grešnika, kot je rad rekel pogumni Hugh Latimer: "Vice-oskubi mošnjo", za pritepenega farja pa: "Vice - napolni mošnjo".
Ko dopustiš vsem kristjanom, da dobijo polno gotovost, najprej pa narediš iz "rimljana" kristjana in mu pustiš, da postane gotov svojih pravic v Kristusu, takrat bodo šle vice proč in ne boš več našel duše, ki bi trepetala pred njimi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar