Česa se boji Yusuf Islam?

Nekateri se še spominjamo pevca z umetniškim imenom Cat Stevens. Fant  je pri   tridesetih postal  musliman in si nadel novo ime Yusuf  Islam. V včerajšnjem spletnem Guardianu je bil objavljen intervju s tem simpatičnim glasbenikom. Prvo vprašanje, ki mu ga je zastavila novinarka se je glasilo: "Česa se najbolj bojite?" Yusuf Islam ji je iskreno odgovoril: "Peklenskega ognja."

Za naš sekularizirani zahodni svet je bil to kar nenavaden in bržkone celo šokanten odgovor, kajti v naših koncih razmišljamo pozitiv(istič)no.  Pri nas  kvečjemu pridejo pridne punce v nebesa, poredne pa povsod.  

Zdaj pa se vrnimo k odgovoru Yusufa Islama. Podoben ali enak odgovor bi namreč lahko pričakovali tudi od iskreno verujočih pripadnikov mnogih drugih religij, med njimi tudi naše tako lepo  podomačene rimskokatoliške.

Kako pa gleda na to vprašanje kristjan, ki je tudi v duši predelal reformacijo in se ima za bibličnega, evangelijskega ter reformiranega? Naj odgovorim z besedami Heidelberškega katekizma:

Kaj je tvoja edina tolažba v življenju in ob smrti?
Moja edina tolažba v življenju in ob smrti (Rim 14,8) je, da nisem sam svoj (1 Kor 6,19), ampak last mojega zvestega Zveličarja Jezusa Kristusa (1 Kor 3,23), ki je s svojo dragoceno krvjo (1 Pt 1,18) poplačal (1 Jn 1,7; 2,2) vse moje grehe, me rešil vseh hudičevih oblasti (1 Jn 3,8) ter me varuje (Jn 6,39), da mi brez volje mojega Očeta v nebesih ne pade z glave noben las (Mt 10,29-31; Lk 21,18), seveda, da mi tudi vse mora služiti k mojemu zveličanju. Zato mi po svojem Svetem Duhu zagotavlja večno življenje (2 Kor 1,21; Ef 1,13; Rim 8,15) ter me naredi voljnega z vsem srcem živeti Njemu (Rim 8,14).

 V odgovoru na prvo katekizemsko vprašanje je podanih kar nekaj pomembnih resnic.

1. Čigav je kristjan: "Ne pripadate sebi." (1Kor 6,19b) Kristjan se zaveda, da ne pripada sebi, ampak  je Kristusov (cf. 1Kor 3,23). 
2. Zakaj je kristjan Kristusov? Sv. Pavel pravi v zgornjem citatu in v njegovem nadaljevanju: "Ne pripadate sebi, saj ste bili odkupljeni za visoko ceno." (1Kor 6,19b.20a) Kristjan je bil odkupljen in to za visoko ceno. Sv. Peter pravi glede tega: "Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta." (1Pt 1,18.19) K temu bi lahko tudi dodali, da nas niso odkupili naši dobri nameni,  dobra dela in prizadevanja. Če bi bilo tako, ne bi bili nikoli odrešeni. Če hodimo v Božji luči, nas "kri njegovega Sina Jezusa [...] očiščuje vsakega greha." (1Jn 1,7b)  Kristus nas je s svojo daritvijo spravil z Bogom: "On je namreč spravna daritev za naše grehe." (1Jn 2,2a) Mi smo Kristusovi, ker je on sam vse to storil za nas in namesto nas. 
3. Jezus Kristus nas je rešil hudičeve oblasti. Sv. Janez pravi: "Kdor pa ravna grešno, je od hudiča, kajti hudič greši že od začetka. Božji Sin pa se je razodel prav zato, da bi uničil hudičeva dela." (1Jn 3,8)  Glede zla v svetu si Jezusovi apostoli niso delali nobenih utvar: "Mi vemo, da smo od Boga in da ves svet tiči v zlu." (Jn 5,19) Jezus je prišel razdejat hudičevo delo na zemlji.
4. Kristjan je deležen Božjega varstva. Jezus sam je rekel:  "Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse to obudim poslednji dan."  (Jn 6,39) V predhodnih dveh vrsticah govori Gospod, da bodo vsi, ki mu jih da nebeški Oče, prišli k njemu (cf. Jn 6,37). Kristjan v pravem smislu besede (ne po zunanji pripadnosti neki organizaciji)  torej ne postaneš po svoji volji, ampak po volji nebeškega Očeta. Tu gre za milost, ne za našo izbiro. Bog izbira, ne mi. Kdor na tak način pride k Jezusu, ga Jezus nikoli ne zavrže! On sam nam na drugem mestu govori: "Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej!" (Mt 10,29-31a)  Strah je hud gospodar. V strahu ljudje naredijo veliko hudega., kajti sovraštvo je pogosta posledica strahu. V naših starih gimnazijskih učbenikih za aritmetiko, algebro in analizo je na začetku pisalo: "Ne boj se in ne sovraži!"  Tudi Jezus nam pravi, naj se ne bojimo (pri čemer zagotovo ni mislil le na matematiko). 
5. Kristjanu vse služi k zveličanju. O tem najlepše govori odlomek iz Pisma Rimljanom 8,31b-35: "Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril? Kdo bo obtoževal Božje izvoljence? Bog opravičuje! Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, ki je bil obujen od mrtvih in sedi na Božji desnici ter posreduje za nas? Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč?"  Jezus Kristus je naš edini Srednik. On  za nas posreduje pred našim nebeškim Očetom. Če je kdo v Kristusu, ga Bog Oče vidi skozi prizmo Kristusa. Zato ne govori apostol Pavel brez razloga, ko pravi: "Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu." (Rim 8,1) To so močne in nadvse ohrabrujoče besede. Tistim, ki jih je Bog izvolil, on obenem zagotavlja stanovitnost do konca. Odrešenja in Božjega otroštva se ne da izgubiti, ne glede na to, kar pravijo arminijanci in rimokatoličani. Le po kakšni logiki si lahko nekaj dni Božji otrok, potem tri tedne nisi, nato si ponovno, nato spet nisi itn.? 

Tistemu, ki je v Kristusu, se torej ni treba bati peklenskega ognja. Če nekdo pravi, da se ga boji, s tem pove da ni v Kristusu. V tem primeru je njegov strah nadvse upravičen. Nobena religija in nobena filozofija nima čudežne moči, da bi rešila človeka.  Nobena pobožnost in nobeno dobro delo tu ni v pomoč. Zdravilo za tovrstni strah je samo eno:  "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) Če bi Yusuf Islam veroval tem besedam našega Gospoda Jezusa Kristusa, ga ne bi bilo treba biti strah. Pa ne le on...

Dostop do intervjuja>>>