Ob začetku adventa

Wilhelm Morgner: Jezusov prihod v Jeruzalem

 Drugi dan je velika množica, ki je prišla na praznik, slišala, da Jezus prihaja v Jeruzalem. 13 Vzeli so palmove veje, mu šli naproti in vzklikali:

"Hozána!

Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!

In Izraelov kralj!"

14 Jezus je našel oslička in sédel nanj, kakor je pisano:

15 Ne boj se, sionska hči!

Glej, tvoj kralj prihaja,

sedeč na osličjem mladiču.

16 Njegovi učenci sprva tega niso razumeli. Ko pa je bil Jezus poveličan, so se spomnili, da je bilo to pisano o njem in da so mu to storili. 17 Množica, ki je bila pri njem, ko je poklical Lazarja iz groba in ga obudil od mrtvih, je torej pričala zanj. 18 Zato mu je množica tudi prišla naproti, ker so slišali, da je naredil to znamenje. "  (Jn 12, 12-18)

Kdo bi utegnil vprašati, kakšno zvezo ima zgoraj opisani dogodek z adventom, časom priprave na božič, praznik Gospodovega rojstva. Res je, s tem dogodkom, po katerem štejemo leta, pravzaprav nima neposredne zveze. Bolj nas spominja na cvetno nedeljo. Kristjani smo pri adventu in božiču tako osredotočeni na Kristusovo zemeljsko rojstvo, da pozabljamo drugo dimenzijo tega spominjanja, ki se nanaša na Gospodov drugi prihod. 

Nekaj dni dni pred svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem je Gospod Jezus prišel v Jeruzalem kot vladar čisto posebne vrste, kot kralj, ki prihaja v Jahvejevem imenu. Ljudstvo ga je prepoznalo kot takega in mu pripravilo veličasten sprejem. Toda že iz nadaljevanja  je razvidno, da so ga ljudje prepoznali kot Mesija, ker so v tem, ko je Gospod obudil Lazarja od mrtvih  (cf. Jn 11), videli očiten dokaz njegovega poslanstva. Toda v nadaljnji konverzaciji  je Jezus izgubil podporo ljudstva, kot je pisano: "Čeprav je vpričo njih storil toliko znamenj, niso verovali vanj." (Jn 12,37)  Ljudje so verovali v čudež, torej v tisto, kar so ob določenem času videli, ne pa v Jezusa kot resničnega Mesija, saj že po nekaj spregovorjenih stavkih ni več ustrezal njihovim mesijanskim predstavam.  

Kristusov kraljevski prihod v Jeruzalem ima določene stične točke z njegovim drugim prihodom. Jezus se bo kot kralj vrnil "v slavi sodit žive in mrtve", kot govori nikejsko - carigrajska veroizpoved. Njegov drugi prihod pa ne bo nek lokalni dogodek z nekronanim kraljem na oslu v nekem nepomembnem mestu v Sredozemlju. Pisano je: "Glej, prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko, tudi tisti, ki so ga prebodli, in zaradi njega se bodo bíli na prsi vsi narodi na zemlji."  (Raz 1,7)  Napočil bo čas vstajenja mrtvih in poslednje sodbe. Eni bodo rešeni po milosti (cf. Ef 2,5), drugi sojeni po svojih delih (cf. Raz 20,12). 

 Kot nas uči evangelij, nas  vera v Jezusa Kristusa varuje pred obsodbo: "Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina."  (Jn 3,17)  On nam je je s svojo  popolno poslušnostjo, vse do smrti na križu,  prislužil tisto, česar sami nismo zmožni zaslužiti. Zaupaj vanj, in ne boš sojen-a!